Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


09.10.2023

Šansoni Marjane Deržaj

Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Tokrat bomo govorili o več zvrsteh njenih popevk in šansonov: o ljubezenskih, kabarejskih in realističnih. K poslušanju vas vabi Miha Zor.


08.10.2023

Dr. Vida Groznik

Dva slovenska kraja, dve univerzi in mlada znanstvenica, ki prihaja na Nočni obisk. Naša gostja Vida Groznik je bila še do prejšnjega tedna razpeta med raziskovanjem in poučevanjem na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi v Ljubljani. »Na poti z Obale proti Ljubljani običajno poslušam kar Radio SI. Pogosto namreč poročajo o stanju na cestah – sem se že velikokrat izognila kakšnemu zastoju ravno zaradi tega,« pravi doktorica znanosti, ki povezuje odlično razumevanje umetne inteligence z znanjem iz medicine. Zdaj dela le še v Ljubljani, pot med Obalo in prestolnico pa ostaja. Še več o Vidi Groznik pa izveste v noči s sobote na nedeljo. V studio nočnega programa jo je povabil Iztok Konc.


07.10.2023

Sandi Curk

Sandi Curk je poveljnik regijskega centra Civilne zaščite za Notranjsko, humanitarec in prostovoljec. Posredoval in sodeloval je v številnih intervencijah po naravnih ali drugih nesrečah, ki so prizadele bližnje in tudi daljne kraje ter njihove prebivalce. Njegove pomoči so bili v prvi polovici 90. let deležni begunci iz Bosne in Hercegovine in s Kosova. Pomagal je soobčanom, ko jih je leta 2014 prizadel žled, in ljudem, ki jim je voda zalila ali odnesla dom v kateri od številnih poplav. Curk pravi, da ne more stati ob strani, če vidi, da kdo trpi in je v stiski, ker mu je veter odnesel streho nad glavo, plaz zasul hišo ali ogenj uničil dom. Če lahko pomaga, to tudi stori! Na pomoč je tako priskočil tudi ukrajinskim beguncem in sirotam, za kar je mu je Evropski parlament podelil nagrado državljan Evrope 2023, ki jo bo prejel 13. oktobra. O nagradi, skrbi za sočloveka in številnih posredovanjih ob naravnih nesrečah, se bo s Sandijem Curkom pogovarjala Jasna Preskar.


06.10.2023

Salomé

Na Nočni obisk prihaja vedno zgovorna, nasmejana in polna energije, Salomé. V preteklosti je, odkar se je iz rodne Hrvaške preselila v Slovenijo, zrušila že veliko predsodkov in postavila nemalo temeljev za tiste, ki so se ali se še vedno počutijo izločeni iz družbe. Slovenski publiki je znana kot pevka, igralka, udeleženka televizijskih resničnostih oddaj, tudi slikarka. Po vlogi v zabavnem muzikalu Menopavza, se sedaj na odrske deske vrača sama v avtorskem stand up kabaretu Iznenada Salomé. O vseh novih izzivih in poti do sem se bo z gostjo pogovarjal Sandi Horvat.


04.10.2023

Jasmina Krajnc

V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Jasmino Krajnc, ki je iz Francije, kjer je dolga leta bivala, v Slovenijo prinesla pomembno zdravstveno metodo za ženske - krepitev mišic medeničnega dna. V nadaljevanju nočnega programa pa bomo prisluhnili tudi odlični glasbi: med drugim domači zasedbi Bordo.


02.10.2023

Stanka Hrastelj

Stanka Hrastelj je urednica, avtorica spremnih besed, kolumnistka, mentorica kreativnega pisanja, organizatorka kulturnih prireditev ter pisateljica. Doslej je objavila tri pesniške zbirke in dva romana, za svoja literarna dela pa je prejela več nagrad. Posebej blizu so ji teme, od katerih se posamezniki ali družba morda nekoliko ograjujejo, denimo duševne bolezni, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilnost. Zakaj se loteva ravno teh tematik in kaj je tisto, kar jo privlači pri pisanju, je v Nočnem obisku zaupala Klara Evi Kukovičič.


01.10.2023

Iza Strehar

Na nedeljskem Nočnem obisku smo gostili dramaturginjo, scenaristko in književnico, ki je največji pečat na domačem prizorišču pustila z večkrat nagrajenim filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko, za katerega je napisala scenarij in zanj prejela vesno. Je soscenaristka filma Poletje '91, posvečenega slovenski osamosvojitvi, in celovečernega filma Poslednji heroj, ki bo v prihodnjih tednih prišel na filmska platna. Redno sodeluje z Mestnim gledališčem ljubljanskim, med študijem je prejela štiri Grossmanove nagrade za scenarije za kratke filme in enkrat Žlahtno komedijsko pero. Trenutno sodeluje tudi v izvirnem projektu društva KUD Krik in Slovenskega mladinskega gledališča, uprizoritvi njenega dramskega besedila Nezakonske matere, ki nastaja sproti. Sodeluje tudi z Radiotelevizijo Slovenija, rezultat sodelovanja pa bo dokumentarni film o spolni vzgoji. Voditeljica Eva Lipovšek je pred mikrofon povabila Izo Strehar.


30.09.2023

Iva Devetak

Nova Gorica od nekdaj velja za mesto mladih in skupaj z mladim mestom so rasli tudi organizirana skrb za varstvo, vzgojo in prostočasne dejavnosti mladine, različne humanitarne akcije, redni programi letovanj in pomoč družinam v stiski. Vse te aktivnosti Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško neguje že 70 let. Iva Devetak s sodelavkami skrbi, da je urnik dejavnosti za otroke in mlade vedno pester. Čeprav je upokojena že vrsto let, še vedno vsak dan pride v pisarno. Iva Devetak bo v prvi uri nočnega programa, nizala zanimive utrinke in dogodke, ki so se nabrali v desetletjih novogoriške Zveze prijateljev mladine. Na nočni obisk vabi voditelj Boštjan Simčič.


29.09.2023

Neža Golmajer Zima

Na nočni obisk smo povabili mlado raziskovalko na področju medicinske fizike, Nežo Golmajer Zima, ki je zaposlena na odseku za kompleksne snovi na Inštitutu Jožefa Stefana. Fizika ji je zlezla pod kožo že v osnovni šoli, ker z njo, kot pravi, lahko opišemo naravo, v okviru študija pa se je pokazala tudi možnost povezovanja z drugimi področji, biologijo in medicino. Aktivno sodeluje pri predajanju znanja in veselja do naravoslovja v sklopu različnih projektov, med drugim tudi pri Evropski noči raziskovalcev, o kateri bo Neža Golmajer Zima med drugim več povedala v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


28.09.2023

Iztok Kramberger

»Če se odmaknemo od rutine, je sproščeno razmišljanje eno od ključnih. Ideje ali sanje o tem so ključnega pomena za začetek miselnega razvoja in usmeritev, kaj bomo kot družba od ideje in izvedbe imeli,« pravi docent mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Iztok Kramberger. Na Nočnem obisku smo gostili vodjo skupine, ki je izdelala in v orbito poslala prva slovenska nanosasatelita Trisat in Trisat R. O pomenu popularne kulture, domišljije v raziskovalni skupini, komuniciranju z javnostmi in novimi odkritjih se je pogovarjal s Saro Zmrzlak.


27.09.2023

Tibor Hrs Pandur

Pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg. Lani je izšla tretja knjiga njegove poezije, ki morda je, morda pa tudi ni, zaključek pesniške trilogije »hibridnega hipnagogičnega epa« ali »avtobiografije nezavednega«. Pesmi so poskusi verbalizacije sanj z razmislekom o njihovem vplivu na prakso. Sanje razumem kot prafilme, kamor se usmerja pogled za zaprtimi vekami, in več kot to. Poleg poezije in gledališča je njegovo raziskovalno strast zbudilo tudi delo in življenje Nikole Tesle. Te dni je v njegovem prevodu in z izčrpno spremno študijo izšla knjiga Nikola Tesla, Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Delo je prva objava tega dopisovanja v svetovnem merilu in prvi prevod gradiva v slovenski jezik. Gre za rekonstrukcijo celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co. Korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja, ki zrcali brutalni vzpon neoliberalnega kapitalizma. Analizo tega ozadja in odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni spremni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja, povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe. V nočnem pogovoru se obeta živ in živahen preplet umetnosti, znanosti in zgodovine. Tibor Hrs Pandur je gost voditeljice Nade Voduškove.


25.09.2023

Uršula Vratuša Globočnik

Gostja tokratnega nočnega programa bo mlada, perspektivna igralka, diplomantka Gledališkega inštituta Borisa Šukina pri Teatru Vahtangova v Moskvi. Kaj jo je vodilo tja, zakaj, kaj načrtuje zdaj ob vrnitvi v rodno Slovenijo, o materinstvu in večnacionalnem partnerstvu, o njenih dozdajšnjih predstavah in projektih, v katerih je sodelovala, o pred kratkim ustanovljenem Društvu Slovensko narodno gledališče Kranj, v katerem ima kar pomembno vlogo – a ne le kot igralka - bo v nočnem klepetu z Lucijo razkrivala Uršula Vratuša Globočnik.


25.09.2023

Nočni pogovori z Mojco

Dnevi so vse hladnejši, noči vse daljše. Ko mine par naslednjih oblačnih dni, bomo imeli še do 5. oktobra sončno indijansko poletje, tako vsaj kaže dolgoročna napoved. Počasi se bodo vrnile hišice s kostanjem in tanjši plašči. Letni časi se spreminjajo, nočni program pa ostala bolj ali manj enak. Malo se hecamo, klepetamo, potarnamo … predvsem pa smo si za družbo. V noči s sobote na nedeljo vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k telefonu ali vsaj k poslušanju.


23.09.2023

Aleš Jelinčič

Na nočni obisk prihaja Aleš Jelinčič, ki starim predmetom vdihuje življenje ali pa skrbi, da ne propadajo naprej. Svoj hobi je spremenil v poklic in postal konzervator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V njegovi delavnici se je med drugim znašel znameniti nemški šifrirni stroj enigma, ki so ga pred desetletji našli pod morsko gladino ob obali Istre in je sedaj na ogled v pivškem Parku vojaške zgodovine. Njegova strast so stara italijanska kolesa, je med drugim povedal v pogovoru z Matejo Rolih Maglica.


22.09.2023

Andrej Stare

Na nočni obisk pride zdravnik, ki je javnosti znan kot dolgoleten športni komentator na Televiziji Slovenija, predvsem za hokej, atletiko, smučarske skoke in nogomet. Poznamo ga tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov. Otroštvo je preživel v Ljubljani, šolske počitnice pa pri starih starših v Šmartnem pri Litiji. Postal je »Šmarčan« in na svoje korenine je še danes zelo ponosen. Pri desetih letih je začel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, potem v digitalni obliki. Ima jih več sto, ki jih uporablja tudi Mednarodni olimpijski komite na področjih atletike in drsalnih športov. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij medicine je končal leta 1982 in se zaposlil na Službi nujne medicinske pomoči v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Napisal je tudi nekaj knjig s športno vsebino. Bil je tudi klubski zdravnik NK Olimpija. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Andrej Stare, dr. med., s katerim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.


20.09.2023

Kakšno sporočilo so prinesli nogometni zvezdniki?

V nočnem programu se bomo spomnili velikih nogometnih imen, ki jih je pred dnevi na dobrodelni tekmi gostil stadion v Stožicah. Preverili smo, kako je bilo spet videti stare soigralce, nekdaj nogometne nasprotnike in kakšno sporočilo so želeli vsem predati s svojo prisotnostjo. K poslušanju vabi voditeljica Helena Ajdnik.


20.09.2023

Irena Matko Lukan

Najbrž ni človeka, ki se v svojem odraslem življenju ne bi kdaj spomnil na pravljico, ki se ga je v otroštvu še posebej močno dotaknila. Pravljice nas radostijo, tolažijo, učijo, bogatijo našo domišljijo. Ne le otroško. Tudi odrasli, ki se z otrokom in knjigo v naročju potopi v njihov svet, uživa v vseh blagodatih pravljičnih besed in podob. Z njimi lahko vse življenje potujemo po domišljijskih svetovih. Ob glasnem branju, pripovedovanju in poslušanju se tkejo pristne človeške vezi. Odstira se življenje in razumevanje sveta. Slovenci imamo bogato zbirko pravljic in pripovedk, od ljudskih do avtorskih. In mnoge izmed njih že sedemdeset let izhajajo v zbirki Čebelica, namenjeni najmlajšim. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki dala tudi ime. O dolgoživosti Čebelice, o njenih številnih čudovito ilustriranih zgodbah in pomenu pravljic, branja in pripovedovanja se s sedanjo urednico zbirke Ireno Matko Lukan pogovarja Nada Voduškova.


18.09.2023

Štefka Kop

V Nočem obisku bo z nami gospa, ki jo poznamo zaradi blagovne znamke Štefkine dobrote. Priljubljena kuharica je svojim sledilcem šest let nazaj zlezla pod kožo z objavo recepta potratne potice, ki je še zdaj na samem vrhu pri iskanju spletnih receptov zanjo. Po nekaj minutah kramljanja z njo hitro spoznate, da je Štefka, ki dobrote zelo rada ustvarja, tudi sama ena velika dobrota. V ljudeh vidi samo dobro, čeprav ve, da niso zmeraj taki. Ob raznoliki poklicni poti ji srce najbolj prevzema delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Ti ji dajejo zagon, zaradi njih na življenje gleda povsem drugače, opominjajo jo, kako še bolj hvaležna naj bo za vse. Najraje peče piškote, jé jih pa ne rada, razen tistih »na metre«, z njimi obdari vse, ki ji kaj pomenijo, tudi poštarja. Izdala je že dve kuharski knjižici receptov, prva je bila razprodana v hipu, tretja je že pripravljena na izid, nastaja že četrta. Ker Štefka Kop vse življenje vstaja ob tretji uri zjutraj in je prva, ki svoje sledilce pozdravi z jutranjo kavo, ji bo noč na radiu lahka. Poslušalcem bo z veseljem delila nasvete pri pripravi različnih jedi. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.


17.09.2023

Parvani Violet

Na Nočni obisk je tokrat prišla pevka, ki se slovenski javnosti predstavlja pod umetniškim imenom Parvani Violet. Sicer Veronika Steiner na svoji barki pluje med valovi novinarstva in glasbe. Športna novinarka si življenja brez glasbe namreč ne more predstavljati. Nazadnje se je občinstvu predstavila pred natanko tednom dni na letošnji Popevki, kjer je opozorila nase tako s skladbo kot s svojim nastopom. Svojo glasbeno pot je sicer začela v šovu Slovenija ima talent, prve korake z avtorsko glasbo pa storila leta 2020, ko je zmagala na takratnem izboru Ema Freš in si s tem prislužila nastop na EMI. Kje se konča Veronika in začne Parvani ter obratno, kje črpa navdih za skladbe, ki jih piše sama, in kaj je njen glavni cilj, ki ga zasleduje v življenju? O vsem tem sta se v Nočnem obisku pogovarjala z Renejem Markičem.


16.09.2023

Jan Baruca

V prvi uri nočnega programa gostimo Jana Baruco, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.


Stran 6 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov