Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


Nočni obisk

5422 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Miloš Petrovič

20.02.2021

V nočnem programu bomo tokrat gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se bo pogovarjal Blaž Maljevac.

Urolog in genitalni kirurg

V nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih disfunkcij, pri svojem delu se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije. Spregovorili bomo tudi o vzgibih, ki so ga pripeljali do poklica zdravnika ter o stanju v medicini danes. S sogovornikom se je pogovarjal Blaž Maljevac.

Pogovor v celoti v posnetku, tu pa nekaj povzetkov:

V zahodni družbi vse merimo, obsedeni smo z merami. Merimo oprsja, merimo tudi penise. Gre pri povečanju spolnega uda za podobno prakso kot pri večanju prsi? Je želja dovolj ali gre za poseg, ki temelji na disfunkcionalnosti penisa?

Ko sem pričel z delovanjem v genitalni kirurgiji, še sam nisem mogel verjeti, koliko povpraševanja je po povečanju spolnega uda. Gre za precej pogosto vprašanje, s katerim moški potrkajo na naša vrata. Žal pa pri tovrstnih posegih to ni tako kot pri povečanju prsi. Veliko je moških, ki sprašujejo za povečavo penisa, ob tem da imajo sami povsem normalno velikost spolovila. Sam sem do te kirurgije zadržan, saj imajo moški prevelika pričakovanja od takega tipa kirurgije. Sploh pa sem zadržan tudi zaradi dejstva, ker lahko, tako kot pri manjših operacijah, tudi pri tej pride do težav in do zapletov, ki se jih pacient niti ne zaveda. Pomembno je izpostaviti dejstvo, da korist v primerjavi z možnimi tveganji ni tako velika. Realnost povečevanja spolnega uda je precej drugačna od tega, kar si predstavlja moški, ki po tem povprašuje. Sam nimam zadržka pomagati nekomu, ki ima podpovprečno velikost spolovila. Pri nekomu, za katerega ugotovim, da ima zaradi tega resne psihične težave. Takrat je povsem na mestu, da se takšnemu človeku pomaga. Ko pa nekdo želi imeti večji spolni ud samo zato, da bi bil bolj moški, je moj odgovor ne.

Na področju transseksualne kirurgije postavljate nove mejnike. Morda je na mestu najprej razlaga, kaj je transseksualnost.

Transspolna oseba je nekdo, ki ne more sprejeti svojega telesa, saj sam sebe opredeljuje kot pripadnika nasprotnega spola. Transspolnost oziroma transseksualizem je pojav, ki je prisoten od nekdaj. V Sloveniji deluje interdisciplinarni konzilij za potrditev spola. To je novejši izraz, star izraz »sprememba spola« se opušča. Konzilij sestavljamo strokovnjaki različnih nekirurških in kirurških strok, ki skupaj obravnavamo transspolne bolnike z namenom čim varnejše tranzicije.

Kaj je danes pravzaprav sploh možno?

Sodobna kirurgija omogoča danes zelo uspešno zdravljenje transspolnih oseb v smislu spreminjanja genitalij. Možno je popolnoma spremeniti genitalije iz moških v ženske z zelo dobrim estetskim in funkcionalnim rezultatom. Enako velja tudi za spremembo spola iz ženske v moškega, s tem da so ti postopki pogosteje povezani s postoperativnimi zapleti, zato je ta kirurgija tudi težja.

Kar je v medicini danes mogoče, je bilo včasih znanstvena fantastika. Kar zanimivo je, kako je v tem oziru napredovala tehnika oziroma znanost.

Zame je to zelo zanimiva kirurgija in, kot ste rekli, je bila to včasih res znanstvena fantastika, danes pa lahko rečemo, da je to realnost. Pravzaprav fantastična kirurgija.

Kaj se bo, po vašem mnenju, dogajalo s tovrstno kirurgijo v prihodnosti?
Menim, da je težko za moškega s takšnimi in podobnimi težavami, ko ne ve, kam bi se pravzaprav obrnil. Verjamem, da ima ta kirurgija velik potencial za nadaljnji razvoj v Sloveniji. In verjamem, da bo razvoj potekal predvsem v dobrobit bolnikov. Zame osebno predstavlja ta zvrst kirurgije veliko zadovoljstvo. Lepo je, ko vidim bolnika srečnega po kirurškem posegu, kar mu omogoča nemoteno spolno življenje. Da ne govorimo o transspolni osebi, ki se prebudi v telesu, o katerem je sanjala in ji ni bilo dano ob rojstvu. Menim, da je uspešen poseg takrat, ko je bolnik zadovoljen.

 


02.05.2019

Meta Šepic

Gostja prve radijske ure drugega maja bo strokovnjakinja hortikulture Meta Šepic, strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. S svojim znanjem, ki ga je nabirala po britanskih in belgijskih vrtovih ter občutkom za bistveno, posebno in lepo v rastlinskem svetu, nam bo spregovorila o majskih vplivih na rastline in ljudi – tudi o morebitnih povezavah med silami, ki spodbujajo cvetenje ter navdihujejo pesnike in zaljubljene … V nadaljevanju bomo slišali novega častnega občana Celja – to je skoraj 99 letni Ivan Grobelnik, ki se je pred 75. leti junaško zapisal v zgodovino. Stopili bomo tudi v Ljutomer, kjer letos praznujejo 145 let reje ljutomerskega kasača in prirejanja kasaških dirk.


28.04.2019

Anja Medle

Strah pred neznanim Anje Medle iz Črnomlja ni ohromil do te mere, da se ne bi podala novim izzivom naproti. Pred dobrim letom dni je sprejela delo vzgojiteljice v enoti novomeškega vrtca Pedenjped, ki se nahaja v romskem naselju Brezje. Delo z romskimi otroki in njihovimi starši je pravi danes, njeno poslanstvo. Njeno zgodbo bomo spoznali v nedeljskem nočnem obisku.


27.04.2019

Franco Juri

Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.


25.04.2019

Damir Čujo

Po polnoči se bomo pogovarjali s trenerjem fitnesa in aerobike Damirjem Čujem. Govorili bomo o pravilni vadbi in skladnosti telesa in duha, med drugim se bomo vprašali tudi, kako telesno aktivni smo Slovenci in ali se krepi naša ozaveščenost o zdravem načinu življenja. Pripravlja Teodor Bostič.


24.04.2019

Sašo Tomažič

Sašo Tomažič je redni profesor Univerze v Ljubljani in avtor številnih znanstvenih člankov. Njegovo osnovno področje so informacijske in komunikacijske tehnologije, njegov humanistični duh pa raziskuje tudi trenutni globalni družbeno ekonomski sistem. V knjigi Imagine – Neprofitna družba: utopija ali nujnost, jasno in vsakomur razumljivo analizira temeljne postulate kapitalizma, predvsem dobiček iz kapitala, ki botruje nastanku dolžniških in ekonomskih kriz, v katere smo ukleščeni. Verjame, da je sistem mogoče spremeniti in da je čas za spremembe zdaj. Sašo Tomažiča je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.


22.04.2019

Pogovor z Mojco

Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.


21.04.2019

Nika Perne

Prazniki v rodno domovino velikokrat pripeljejo tudi tiste, ki svojo življenjsko pot utirajo v tujini. Med njim je tudi Nike Perne, ki že nekaj časa od blizu spoznava portugalsko prestolnico. V Lizboni je zaposlena v mednarodnem podjetju, ki se ukvarja z organizacijo umetniških dogodkov, ki povezujejo svetlobo in tehnologijo, med drugim tudi svetlobni festival LUMINA, na katerem je v preteklosti sodelovalo kar nekaj umetnikov iz Slovenije. To pa ni vse, kar Niko Perne zanima in s čimer se ukvarja. Obudila je povezovanje Slovencev na Portugalskem, vpeta je v kar nekaj mednarodnih sodelovanj, ena od velikih ljubezni pa je tudi glasba. Seveda je ne bo manjkalo tudi med nočnim pogovorom, v katerem nam bo približala svoje aktivnosti, želje in izkušnje, hkrati pa seveda tudi življenje v mestu ob izlivu reke Tajo. Niko Perne je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


20.04.2019

Nočni obisk

Rok Peric se počasi in pogumno prebija v svet fotografije in videografije. Želi si potovati in fotografirati in ravno neodvisnost, ki jo prinaša ta umetnost, je razlog, da je tako vzljubil fotografijo. Gre za zelo kreativno delo, kjer pa je pomembno povezovanje znanj in neskončne domišljije v končni izdelek. Februarja je odprl svoj YouTube kanal, kjer v slovenščini deli nasvete o fotografiji in videografiji in tako začrtal novo pot pri njegovem ustvarjanju. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.


17.04.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


15.04.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


15.04.2019

dr. Dunja Fabjan

Galaksije. Ste vedeli, da strokovnjaki govorijo o jatah galaksij? Te raziskujemo tudi v Sloveniji, ena od raziskovalk lastnosti plina v skupinah in jatah galaksij je tudi dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Na klepetu v Nočnem obisku se bomo z gostjo sprehodili po vesolju, obiskali še kakšno supernovo, spregovorili o kozmoloških simulacijah ter z vprašanji skušali dobiti odgovore, da bomo lažje razumeli delovanje vesolja. Pogovor pripravlja Sandi Horvat.


14.04.2019

Matija Ramšak – oskrbnik živali v ZOO-ju

Naš največji živalski vrt – ZOO Ljubljana, ki letos praznuje 70 let, ima srečo, da so v njegovi ekipi poleg občudovanja vrednih živalih tudi izjemni ljudje. Eden izmed njih je Matija Ramšak, najstarejši oskrbnik živali v ZOO-ju, ki je tja prvič prišel že davnega leta 1982 kot navdušen akvarist. Zdaj že nekaj let skrbi za skupino živali med katerimi so levi, tigri, gepardi, žirafe, kamele, zebre, antilope in, njegovo najljubše dekle – 44 letna azijska slonica Ganga. Ramšak ima z Gango posebno vez in tudi nasploh so mu sloni zelo ljubi, zdaj ravno čaka na zagovor diplomske naloge na temo spanja slonov. Kljub obilju življenjskih izkušenj, se še vedno ves čas izobražuje, išče nove in živalim prijazne načine treninga in je tudi inovator. Bodite z nami v noči s sobote na nedeljo, ko pride k nam na obisk. Njegove zgodbe iz živalskega kraljestva so navdihujoče in osupljive.


13.04.2019

Poljanka Dolhar

Poljanka Dolhar je novinarka in urednica za področje kulture. Njeno delo lahko spremljate v slovenskih in italijanskih medijih, največ v Primorskem dnevniku – edinem dnevniku slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki izhaja od leta 1945. Od povojnih let v Trstu deluje tudi društvo Slovenski klub, ki mu predseduje Dolharjeva. Z Ivano Zajc bosta govorili o primorskem kulturnem vrvežu, o Slovencih v Italiji, o pisanju, o lepih stvareh, o Srečku Kosovelu, gledališču in svetilnikih.


11.04.2019

Dejan Radičević Daisy

Na nočni klepet prihaja glasbeni producent Dejan Radičevič Daisy, ki na domači glasbeni sceni ustvarja že od leta 1997. Pod njegovimi »ušesi« so nastali mnogi – v Sloveniji in tudi širše – popularni projekti pevk, pevcev in skupin, kot so: Siddharta, Big foot mama, Sestre, Neisha, Alya, Trkaj, Zoran Predin, Željko Joksimovič, Nuša Derenda in še kdo. Sodeloval je pri nastanku več kot 50-ih albumov in organiziral več kot 500 dogodkov. Zanimivo bo, zato prisluhnite – takoj po polnoči, ko ga bo gostil Robert Zajšek.


10.04.2019

Mare Bulc

Deset let po Zadnji egoistični predstavi je samega sebe znova režiral v Prvi altruistični predstavi. V tej sezoni se lahko na malem odru SNG Drame v Ljubljani udeležite Bedenja, ki ga je postavil po besedilu Nebojše Pop Tasića. Predstava, ki jo vidi kot koncert za igralske glasove in uglasbene rekvizite. Prej, vmes in potem režira še mnoge druge avtorje, svoje avtorske priredbe in lastna besedila. Kot pravi, gre pri režiji predvsem in najprej za užitek, ljubezen, ne glede na to, od kod pride snov. Gledališkega režiserja, igralca, pisca dram in dramatizacij ter intermedijskega umetnika Mareta Bulca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


08.04.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


07.04.2019

Naj ostane zimski ali poletni čas?

Premik ure iz zimskega na poletni čas pri nas poznamo od leta 1983. Nekaj manj kot 40 let kasneje bomo ure nehali premikati in ure bodo vse leto kazale zdajšnji zimski čas. Poletnega naj bi izmed naših sosed imela zgolj Hrvaška, kar je z vidika turizma povsem logična izbira. Kaj bo prinesel enotni čas skozi vse leto? Bi raje imeli zimskega ali poletnega? Kakšne so pozitivne in kakšne negativne posledice tega ukrepa? Na telefonski številki 01/475 22 22 vas to noč voditelj Jure K. Čokl vabi k reševanju čisto prave časovne zanke.


06.04.2019

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.04.2019

Predsednik društva GRS Kamnik Srečo Podbevšek

Na nočni obisk prihaja predsednik društva Gorska reševalna služba Kamnik Srečo Podbevšek. Kljub temu, da je kamniška postaja ena izmed večjih v Sloveniji, pri vrhu tudi po številu intervencij, se je znašla v nezavidljivem položaju, saj so zaradi sistemske neurejenosti na področju reševanja v gorah, ostali brez primernih prostorov. Tako so se v stiski znašli tisti, ki se običajno odpravijo na pomoč drugim. O tem, zakaj so se znašli v neprimernih začasnih prostorih, kako tudi s pomočjo zbiranja dobrodelnih sredstev rešujejo nastale težave in poslanstvu gorske reševalne službe, bomo s Srečom Podbevškom govorili po polnoči.


04.04.2019

Anja Smogavec

Anja Smogavec živi kljub cerebralni paralizi nadvse polno življenje in se zlepa ne predaja malodušju. Njeni veliki ljubezni, sprostitev in način izražanja sta glasba in pisanje, že kot srednješolka je izdala mladinski roman in pesniško zbirko. O tem, kako je sprejela svojo bolezen in kakšen je njen recept za polno in pozitivno življenje, pa v pogovoru takoj po polnoči. Naš gost bo tudi dr. Dragan Potočnik, znan svetovni popotnik, pesnik in pisatelj, v nadaljevanju noči pa boste prisluhnili glasbi Franka Sinatre. Vabljeni v družbo Darinke Čobec!


Stran 74 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov