Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.
Po kulturnem prazniku vas bomo poslušalke in poslušalce vprašali, kako vidite ustvarjalnost mladih in kako, če sploh, bi jo izboljšali
V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.
5417 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.
Po kulturnem prazniku vas bomo poslušalke in poslušalce vprašali, kako vidite ustvarjalnost mladih in kako, če sploh, bi jo izboljšali
V nočnem programu vas bomo poslušalke in poslušalce povabili k pogovoru o tem, kako vidite ustvarjalnost mladih, ki se še šolajo. Starejše generacije mlajše marsikdaj označujejo kot pasivne, kot tiste, ki ves čas gledajo le v zaslone in se med seboj povezujejo na načine, ki naj bi odstopali od ustaljenih norm. Pa je temu res tako in kakšno vlogo pri razvoju mladih razmišljujočih umov igra kultura in ustvarjanje? Kot iztočnica za pogovor bo služila oddaja Hudo, v kateri smo gostili učence z Osnovne šole Danile Kumar, ki ustvarjajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Izvedeli boste, kako so pri tem inovativni in kako skrbijo za to, da je njihov besedni zaklad čim bolj bogat. Vaša mnenja o ustvarjalnosti mladih bomo pričakovali na telefonski številki 01 475 22 22.
Veronika Jug Adamovič in Petra Oražem v svoji trgovinici kar pred vami zmeljeta moko ali kosmiče, in to iz vseh vrst certificiranih ekoloških žit. V Mok'ci sta dva mlina - tisti v vitrini je namenjen za mletje izključno brezglutenskih žit. Ko čakate na svojo sveže zmleto moko - mimogrede, najbolje jo je porabiti v tednu dni -, lahko o življenju s celiakijo ter vseh možnostih in na drugi strani pasteh pri pripravi brezglutenskih jedi marsikaj izveste "iz prve roke": Veronika ima dva otroka s to boleznijo. Od kod ideja za Mok'co, s kakšnimi težavami se soočata, ko iščeta kakovostno slovensko žito, česa vsega ne razumemo v povezavi s celiakijo, kako se odločiti med denimo rdečo in črno kvinojo, je le nekaj vprašanj zanju. Še več jih bomo zastavili drevi po polnoči v Nočnem programu.
Stremi k temu, da gledalec ni več le pasivni subjekt, ki mora slediti navodilom, ki mu jih da izvajalec, temveč da mu omogoči odprto igralno polje, na katerem lahko izkusi neusahljivo raziskovalno otroško naravo v njem samem. Je ustanoviteljica, umetniška vodja in direktorica zavoda Senzorium, gledališča, ki se v naš prostor umešča s prav posebnim poslanstvom, ki ga uresničuje tako, da s svojimi predstavami ustvarja igrišče za javnost in udeležence. O umetnosti kot osebni izkušnji in ne le kulturni informaciji ter o samem senzoričnem jeziku sploh se bo z Barbaro Pio Jenič nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.
Zunaj je postalo že prav hladno in mrakobno, ampak v dobri družbi nam bo noč minila prijetno in kot bi mignil. Voditeljica Mojca vas vabi, da jo pokličete in poklepetate z njo. Zanima jo vse, kar se vam je zadnje čase zgodilo – vam osebno ali v vašem kraju in vesela bo tudi kakšne dobre šale. Nekaj po polnoči vabljeni v družbo Mojce Blažej Cirej
November je mesec boja proti odvisnostim. Vsak dan se srečujemo z različnimi vrstami zasvojenosti, ki se jih sploh ne zavedamo. Po polnoči bomo gostili psihoterapevtko realitetne terapije Darko Verbič. Vrsto let je delala z odvisniki v zaporu, zdaj vodi tudi skupino svojcev za samopomoč. Do zgodnjih jutranjih ur boste v družbi voditeljice Jane Samsa. Avtor prispevka: Jana Samsa
Poklic telesnega stražarja je zagotovo eden najtežjih in najbolj skrivnostnih. Marsikdo bi ob tem najprej pomislil na nasilnega silaka, ki pred varovano osebo dela prostor za njeno varno gibanje. A telesni stražarji so vse prej kot to. Opraviti morajo zahtevna strokovna izobraževanja, biti morajo izredno disciplinirani in vseskozi v brezhibni telesni formi, pa tudi diskretni. Na nočnem obisku se nam bo pridružil Domen Vivod, direktor varnostnega podjetja, ki se ukvarja z varovanjem oseb. Pojasnil nam bo, kakšen je poklic telesnega stražarja, kdo stražarja sploh potrebuje, pa tudi kakšne so varnostne razmere v Sloveniji in zakaj se nekdo odloči za poklic, pri katerem zavestno tvega tudi svoje življenje. Domna Vivoda bo v prvih urah petka gostil Aleš Ogrin.
Dušan Hedl, vodja mariborskega Subkulturnega azila in glasbeni nostalgik, se je v letošnjem letu lotil več izzivov : koncerta YESTERAY DANES, kjer je združil glasbene skupine iz 60-tih,sodeloval je pri ustvarjanju dokumentarnega filma MARIBOR, POZABLJENI JUGOSLOVANSKI LIVERPOOL in pri ponovni oživitvi GALERIE88, prve slovenske neodvisne galerije. Na klepet smo ga vabimo nekaj po polnoči, gost pa bo poleg zanimivih zgodb pogovor začinil z glasbo iz obdobja 60-tin in 70-tih let prejšnjega stoletja. Z Dušanom Hedlom se bo pogovarjala Darinka Čobec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Človeški naravi je prirojeno, da išče lepoto in skladnost. Skozi celotno zgodovino človeštva je oblikovanje pričesk hodilo z roko v roki z razvojem kulture, umetnosti in estetike. Lasje še danes nosijo izrazito simbolno govorico, izražajo življenjsko in seksualno moč ali pa so simbol moči destrukcije in zla. Ker lasje nosijo tolikšno izrazno in celo duhovno moč, je bil položaj ljudi, ki so jih oblikovali, v družbi vedno nekaj posebnega, zato bomo v noči na ponedeljek raziskali tudi razvoj in vlogo frizerskega poklica v družbi. Skupaj s profesorico Romano Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani bomo raziskali razvoj oblikovanja pričesk in skušali opisati simbolno bogastvo las, vse do sodobnih dni.
Zavzemanje za kakovostno novinarstvo je tisto, kar Anžeta Voha Bóštica žene pri ustvarjanju portala Pod črto. Kar manjka demokratični družbi, je predvsem analiza družbenega dogajanja, brez katere pa ne more uspešno delovati. Tako se prej omenjeni portal osredotoča predvsem na štiri področja: preiskovalno novinarstvo, gospodarski razvoj in podjetništvo, socialna problematika in okolje. V nedeljskem Nočnem obisku bo Anže Voh Boštic voditeljici Tini Lamovšek povedal, zakaj mora novinarstvo zadovoljiti potrebo po razumevanju dogodkov v družbi, nekaj besed pa bomo namenili tudi prihajajočemu medijskemu festivalu Naprej. Avtor prispevka: Tina Lamovšek
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Če jo kdo vpraša, kaj je po poklicu, mu pove, da ima več poklicev: je oblikovalka, prevajalka, tolmačka, učiteljica, poslovna sekretarka in mama. Nataša Kordiš je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij in tolmačka za slovenski znakovni jezik. Za gluhe tolmači, odkar pomni, kot otrok gluhih staršev pa je most med slišečimi in gluhimi. Nataša Kordiš je bila gostja Nočnega obiska prav na 14. november, na dan slovenskega znakovnega jezika. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hiter ritem življenja nam marsikdaj ne dopušča, da bi si vzeli čas zase. Čas je tisto, česar nam vedno zmanjkuje in kar pravzaprav najbolj potrebujemo. Edita Tomić nam bo zato v Nočnem obisku razkrila kako so jo težke življenjske preizkušnje vrnile na pot osebne rasti in ji dopustile, da se je spet našla. Že v mladosti jo je zanimal budizem, danes pa je zagovornica reikija - japonske tehnike naravnega zdravljenja, ki temelji na življenjski energiji; energiji, ki se pretaka skozi vsa živa bitja. O zdravljenju človeškega telesa, uma in duha po polnoči, ko bo Edito Tomić gostila Darja Pograjc.
Kakšen odnos imamo Slovenci do pravične trgovine? Verjamemo konceptu, ki naj bi poskrbel za zasluženo plačilo surovin, nadzor njihovega izvora in kakovosti ali se nam zdi, da gre le za novo marketinško strategijo? Živa Lopatič in Tine Čokl s projektom BUNA poskušata ta koncept približati tudi Slovencem. Na platformi za množično financiranje Indigoo iščeta sredstva za vzpostavitev pražarne in prostora za razvoj izdelkov po principu pravične trgovine. O kavi, pravičnosti in podpiranju ideje se bo z njima pogovarjala Ana Skrt.
Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč je tudi zrcalo kulture nekega naroda. Ko govorimo o romskem jeziku, lahko rečemo, da je romski jezik edina dediščina, ki so jo Romi prinesli iz Indije. Kakšna je povezava romskega jezika z Sanskrtom? Zakaj romski jezik poleg osnove iz Sanskrta, vsebuje veliko perzijskih, armenskih in grških besed? Kako se je razvijal romski jezik, kako ga danes ohranjamo in zakaj je pomembna literatura v romskem jeziku? O vsem tem bo po polnoči pripovedoval pisatelj in romolog, Jožek Horvat Muc. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani. Avtor prispevka: Enisa Brizani
Primorka Martina Marušič Kos, strastna ljubiteljica peke in navdušena blogerka, je v enem letu od ponosne članice društva Sladki nasmehi, ki se mu je pridružila lani, doživela marsikaj. Med drugim je letos postala predsednica društva, ki z več kot 130 tortopekaricami po Sloveniji otrokom v stiski s tortami čara sladke nasmehe in ustvarja košček nepozabnega otroštva. V nočnem klepetu z Anito Urbančič bo beseda o tem, kako lahko vsaka, še najmanjša pomoč, dejansko pripomore, da imajo zgodbe otrok vsaj v tem primeru srečen konec in zakaj je prostovoljno udejstvovanje koristno iz več vidikov, pa tudi o tem, da se lahko prostovoljstvo, ki izhaja iz nečesa, kar rad počneš, nadaljuje v poslovno pot.
Je sobivanje različnih kultur dolgoročno možno? Ali religija združuje ali razdružuje? Kako v Sloveniji sprejemamo oz. ne sprejemamo drugačnosti? Ali se ljudje, ki nimajo slovenskih korenin, pri nas počutijo doma ali so za zmeraj tujci? Veliko vprašanj za nočna gosta voditelja Jureta K. Čokla, Failo Pašić Bišić in Erika Valenčiča. Morda nam v nočnih urah uspe poiskati vsaj nekaj odgovorov na še kako pereča vprašanja.
Ker se zdi, da so šepetanja o ljubezni skrita v nočnih urah, se obeta radijski obisk, ki obljublja mestoma žgečkljivo razmišljanje o skritih kotičkih naših misli, želja in dejanj: o posameznikovem odnosu do sebe, do svojega in telesa drugega ter odnosa družbe do intimnosti, zaradi katere vedno znova sedamo na ljubezenski vrtiljak. Na nočni obisk k voditeljici Simoni Kopinšek prihaja Zoran Štainbauer, pisatelj, ki je pred nekaj meseci javnosti predstavil roman z naslovom Ljubezenski vrtiljak.
Dozdajšnje raziskave možnosti za dolgoživost kažejo, da so v prednosti tisti, ki so se prek določenih travmatičnih dogodkov naučili bolje soočiti s stresom in pomanjkanjem. Menda imajo več možnosti, da bodo dočakale 100 let ali več, tudi nikoli poročene ženske, posebna kategorija so učiteljice. Tako sliko kažejo zdajšnji stari ljudje. So lahko napovednik kakovostnega dolgoživega staranja tudi zdajšnjih srednjih in mlajših generacij? Odgovor bomo iskali po polnoči, ko na nočni obisk prihaja dr. Blaž Podpečan, arheolog, ki se že od mladega zna pogovarjati s starejšimi in starimi. Tudi zato, ker se prek tovrstih pričevanj učimo o samih sebi. Na nočni pogovor ga je povabila Tina Kralj. Avtor prispevka: Tina Kralj
Spoznali boste nekoliko drugačno akademijo. Socialna akademija skuša narediti tisto, kar je dobro, bolj vidno. Z izobraževanjem, raziskovanjem, kulturno in mednarodno dejavnostjo želijo pomagati mladim, da se izkažejo. Gre za skupino ljudi vseh generacij, ki jim, pravijo, ni vseeno, kam gre ta svet. O poslanstvu akademije, programih in nekaterih projektih bosta Lei Ogrin po polnoči več povedala direktor Socialne akademije Matej Cepin in vodja projekta popotniško novinarstvo Rok Pisk. Avtor prispevka: Lea Ogrin
Neveljaven email naslov