Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali veste, kje je grobnica edinega kralja, ki je pokopan v Sloveniji? To je na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v grobnici pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov. A Kostanjevica skriva še številne druge zaklade: cerkev, okrašeno s štukaturami iz 17. stoletja, samostansko knjižnico s številnimi knjižnimi biseri in z več kot 30 prvotiski ter drugo največjo zbirko vrtnic burbonk v Evropi. Ob pomembnih jubilejih, ki jih letos praznujeta cerkev in frančiškanski samostan, je Karin Zorn Čebokli na nočni klepet povabila patra Nika Žvoklja in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minko Osojnik, odgovorno konservatorko za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine.
5416 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ali veste, kje je grobnica edinega kralja, ki je pokopan v Sloveniji? To je na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v grobnici pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov. A Kostanjevica skriva še številne druge zaklade: cerkev, okrašeno s štukaturami iz 17. stoletja, samostansko knjižnico s številnimi knjižnimi biseri in z več kot 30 prvotiski ter drugo največjo zbirko vrtnic burbonk v Evropi. Ob pomembnih jubilejih, ki jih letos praznujeta cerkev in frančiškanski samostan, je Karin Zorn Čebokli na nočni klepet povabila patra Nika Žvoklja in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minko Osojnik, odgovorno konservatorko za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine.
Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
V prvi uri nočnega programa bomo govorili o avtomobilizmu. Avto moto društvo Boris Kidrič iz Maribora letos praznuje visok jubilej, 60. let. Tako sodi med najstarejša društva pri nas. Zato se bomo s predsednikom Petrom Gabrovcem in sekretarko Olgo Kovačič ozrli na bogato preteklo delovanje in pogledali v današnji čas, kjer ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Izvedeli pa boste tudi kako bo društvo obeležilo visok jubilej. Po eni uri se bomo odpravili v občino Sveta Ana, ki se ponaša z nazivom zelena destinacija in kjer imajo od nedavnega tudi posebno leseno mini vasico in kjer si prizadevajo tudi k razvoju butičnega turizma in sožitja z naravo. Med drugo in tretjo bomo glasbeni. Lestvica Top 17 ponuja najpopularnejše domače in tuje uspešnice. V zadnji uri pa bomo pogledali v zgodovino, spregovorili o financah in pridali še kakšno zanimivost. Gostitelj Robert Zajšek.
V kratki napovedi je nemogoče strniti vsa polja njene dejavnosti. Delo v begunskih medijih, v svetovalnici delavcem migrantom in beguncem, vodenje pogovorov z naslovom Ispeci pa reci na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, poučevanje begunskih otrok ... Diplomirana novinarka, ki je študij začela v Sarajevu in ga dokončala v Ljubljani, v Sloveniji prebiva že več kot polovico svojega življenja. Tudi sama je prvih nekaj let preživela v begunskem centru, kjer je urejala časopis Begunski časi. Je ena od tistih, ki so nam približali čudoviti bosanski sevdah. Njen glas je zazvenel v novem sevdahu skupin Dertum in T'aman. Letos mineva 30 let od prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo. Na njeno pobudo obletnico obeležujemo z nizom dogodkov z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Razstave, pogovori in koncert podalpskega sevdaha, ki bo 4. maja v preddverju Križank, na katerem se bodo po več kot dveh desetletjih na odru znova srečali člani skupin Vali in Dertum, pridužila pa se jim bosta Damir Imamović in Vlado Kreslin. Maido Džinić je na nočni pogovor povabila voditeljica Nada Vodušek.
V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf. Prišli smo že do 60-ih let 20. stoletja in noč bomo začeli s pesmimi, za katere je besedilo napisala Édith Piaf sama, uglasbil pa jih je Charles Dumont. Pri njegovi glasbi bomo ostali tudi v nadaljevanju noči, le da bomo poslušali še tiste pesmi, za katere so besedila napisali različni drugi avtorji. V drugem delu noči pa bo v središču besedilopisec Jacques Plante in njegovi šansoni za Édith Piaf iz leta 1962. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Slovenska javnost ga je prvič spoznala leta 2002, pri rosnih 15-ih, ko je nastopal v oddaji Slovenija ima talent. Takrat je doživel prvi okus slave in celo pogodbo z založbo Menart, potem pa je za nekaj let kot izvajalec poniknil. A v tem času ustvarjalno ni miroval. Učenje kitare, pisanje glasbe za druge glasbene izvajalce (Eva Boto, Gaja Prestor, Bepop, Anabel, etc.), produciranje (Modrijani, Vlado Kreslin, etc.), letos je iz ozadja sodeloval tudi na EMI in EMI freš s kar tremi uzvajalci, in od leta 2017 je ustvaril tudi dva albuma zase, zdaj pa je tik pred izdajo svojega tretjega, ki je v bistvu EP ( extended play, neke vrste mali album), praznovanjem svojega 27. rojstnega dne in, ker je del ekipe Jana Plestenjaka ( kot soproducent albuma in kitarist v njegovi skupini) ga čaka tudi veliki majski koncert v Stožicah. Na čisto svojega še čaka, saj si ga močno želi in glede na obseg in žar njegovega glasbenega angažmaja, tudi to ni daleč, zdi se, da je tu čisto prava nova zvezda slovenskih odrov. In seveda občinstva, ki ga glede na izjemno poslušanost najnovejše skladbe Zadnja noč in razprodane koncerte, očitno obožuje. Iz Lenarta se je pred kratkim preselil v Ljubljano, kjer uživa v novem, plodovitem obdobju svojega življenja, ki je zanj enako glasbenemu ustvarjanju in druženju z ljudmi, ki jih ima res rad, pravi. Samo, da od obilja dela ne izgori, to se mu je namreč zgodilo že trikrat. Nedeljsko noč bo preživel v etru nočnega programa Radia Slovenija, v pogovoru z voditeljivo Liano Buršič
V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
Dejan Krajnc je glasbenik od malih nog. Še zmeraj se uči igrati, je študent Akademije za glasbo v Ljubljani in poleg drugih inštrumentov igra predvsem klarinet in klavir. Sliši se zelo akademsko, dokler ga ne spoznate - je poln tetovaž, nosi tako imenovano irokezo in je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših ustvarjalcev narodno zabavne glasbe pri nas. Da tudi to še ni vse, dodaja nočna voditeljica Lucija Grm.
Gostja po polnoči bo Mojca Polak, predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Svoje bogato znanje s področja kulinarike že veliko let deli tudi z radijskimi poslušalci, ko jim predstavlja gastronomsko bogastvo slovenskih pokrajin in pomen zdrave prehrane. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Darinka Čobec.
Mladi ustvarjalci so na oder Male drame postavili gledališko adaptacijo romana Težko je biti bog, slovite distopije, ki sta jo globoko v prejšnjem stoletju napisala brata Strugacki, klasika znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Na distopični planet prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. Temeljno vprašanje gledališke adaptacije je, kakšen bi bil svet, če ne bi nikoli doživeli humanizma? Če bi kot Arkanarska družba, v kateri se roman godi, brezsrčno preganjali intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce? Ko opazujemo človeško bedo, nevednost in brutalnost na izmišljenem planetu, se večkrat zdrznemo ob podobnostih z našo tukajšnjo realnostjo. V svetu, kjer se slavi uničenje, nasilje in enoumje, tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. O vprašanjih in temah, ki vznemirjajo najmlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev razmišljata dramaturginja Nika Korenjak in režiser Aljoša Živadinov Zupančič v pogovoru z voditeljico Nade Vodušek.
Stalni prijatelj nočnega programa Mario je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela. Tudi Marjan iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov. Albert (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi. Stane iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«. Pavla izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.
Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.
Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.
V nočni program RA SLO, ki ga pripravlja RA KP na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec "Sz Sežane doma". O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj Armando Šturman.
Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. Danica Avsec. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa je gostja tudi sama.
V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.
Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...
8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti. Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.
Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Neveljaven email naslov