Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanka Hrastelj je urednica, avtorica spremnih besed, kolumnistka, mentorica kreativnega pisanja, organizatorka kulturnih prireditev ter pisateljica. Doslej je objavila tri pesniške zbirke in dva romana, za svoja literarna dela pa je prejela več nagrad. Posebej blizu so ji teme, od katerih se posamezniki ali družba morda nekoliko ograjujejo, denimo duševne bolezni, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilnost. Zakaj se loteva ravno teh tematik in kaj je tisto, kar jo privlači pri pisanju, je v Nočnem obisku zaupala Klara Evi Kukovičič.
5416 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Stanka Hrastelj je urednica, avtorica spremnih besed, kolumnistka, mentorica kreativnega pisanja, organizatorka kulturnih prireditev ter pisateljica. Doslej je objavila tri pesniške zbirke in dva romana, za svoja literarna dela pa je prejela več nagrad. Posebej blizu so ji teme, od katerih se posamezniki ali družba morda nekoliko ograjujejo, denimo duševne bolezni, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilnost. Zakaj se loteva ravno teh tematik in kaj je tisto, kar jo privlači pri pisanju, je v Nočnem obisku zaupala Klara Evi Kukovičič.
Ves svet si postavlja vprašanje, ali lahko demokrat Joe Biden na predsedniških volitvah v ZDA premaga dosedanjega predsednika, republikanca Donalda Trumpa. Na prejšnjih volitvah se je zdela zmaga demokratske kandidatke Hillary Clinton zagotovljena, a je prepričljivo zmagal Trump, ki mu javnomnenjske raziskave takrat niso pripisovale velikih možnosti. Kako se bo razpletel eden izmed političnih vrhuncev tega leta, bomo neposredno spremljali v nočnem programu na Prvem. Voditeljema Špeli Novak in Juretu K. Čoklu se bo v studiu pridružil Ervin Hladnik Milharčič, iz ZDA pa bo neposredno poročal tudi ameriški dopisnik Andrej Stopar.
Tokratna gostja oddaje Nočni obisk bo mag. Ana Pavlič, politologinja in doktorska študentka politične teorije je programska direktorica, raziskovalka in kolumnistka Inštituta za preučevanje enakosti spolov - IPES, v sklopu katerega je nazadnje raziskovala vzdušja in odnose, ki so se v družinah in partnerstvih ustvarjali med prvim valom epidemije korona virusa pri nas. V tednu, ko se spet zapiramo med štiri stene, v tednu, ko svet pretresa ukinjanje pravic žensk na Poljskem in beležimo porast nasilja, jo je pred mikrofon povabila Martina Černe.
Ker se poredni covidasti škrat nikakor noče vrniti v svoje skrivališče, poslušalci Prvega še bolj kot sicer pogrešamo pogovor. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi, da poklepetate z njo in poveste, kar vas teži ali veseli. Kako prenašate vse te ukrepe. Vas je strah koronavirusa? Poznate kakšno šalo v zvezi z njim? Kaj mislite o francoskih omejitvenih ukrepih?
Univerza v Novi Gorici letos zaznamuje 25-letnico svojega delovanja. Osrednjo slovesnost, ki bi morala biti prejšnji mesec, so zaradi epidemioloških razmer odpovedali. Na čelu te ustanove je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik – najprej je deloval na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. In ob tej priložnosti se odpravljamo k njemu na pogovor v baročni dvorec, ki so ga grofje Lanthieriji zgradili leta 1659 in kjer je sedež novogoriške Univerze – v Vipavi. Nočni pogovor bo vodil Valter Pregelj.
Po koncertu Pod lipo od none bo naš gost Gianni Rijavec. Koncert je postavil v romantično okolje svoje kraške domačije, na kateri stoji skoraj dvesto let stara lipa. Mogočno drevo daje številnim rodovom navdih za ustvarjanje in poletno zavetje v senci. Gianniju Rijavcu je dalo tudi navdih za pesem Lipa od none, ki pripoveduje o druženju. Ljudje ga v zadnjem času zaradi pandemije močno pogrešamo. O koncertu Pod lipo od none, glasbi, ki je bila na njem zaigrana, pa tudi o ustvarjanju sicer bo z Giannijem Rijavcem po polnoči govoril Aleš Ogrin.
Na nočni klepet prihaja Maya Peron, mama, babica in pisateljica, ki zase pravi, da je optimističen multipraktik. Razpeta je med Slovenijo in Kanado, tako doma kot v tujini pa jo poznajo po vilinskih simbolih. To so ključi energij, ki na preprost način prebujajo naše sposobnosti in sprožijo zmožnost ustvarjanja življenja po svoji volji. Sliši se zanimivo in zelo preprosto. Vas zanima več? Prisluhnite malo po polnoči, ko jo bo na klepet povabil Robert Zajšek.
Tak je naslov monologa v predstavi Sedem dni, omnibusu človeških usod. Naših usod. Njegova interpretacija zareže v žile. Za vloge v predstavi je nedavno dobil Dnevnikovo nagrado za izjemen igralski dosežek na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Če ga ne ujamete na odru, ga lahko gledate v filmih in nadaljevankah. Njegove interpretacije literature lahko spremljate tudi na naših radijskih valovih. Čeprav je igranje okusil že v gimnaziji, AGRFT ni bil na prvem mestu njegovega študijskega seznama. A je, kot se v življenju pogosto zgodi, naključje poskrbelo, da je pristal prav tam. Njegove številne izjemne igralske stvaritve pričajo, da je šlo za zelo srečno naključje. In tako kot takrat poklic igralca tudi po petnajstih letih dela sprejema z odprtimi čuti, se veseli vsake nove izkušnje, se spopada z odgovornostjo in tremo, doživlja obdobja utrujenosti in si ne dovoli samovščečnosti, ki bi ga zapeljala v rutino. Igralca Mateja Puca je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Jeziki odpirajo svetove, krajšajo razdalje in pišejo zgodbe. Vse to bi zlahka našli tudi v življenju Mete Klinar, ki je že kot študentka slovenščine in francoščine začela s poučevanjem slovenščine kot tujega jezika. Kot Lektorico slovenskega jezika jo je pot odpeljala v Pariz, Gent, Bruselj, Buenos Airesu, Zagreb in Tokyo, zdaj pa že leto dni slovenščino poučuje na ljubljanski univerzi v okviru programa Leto plus, ki je namenjen tujim, redno vpisanim študentom. Pravi, da je hvaležna, da je imela priložnost odkrivati različne svetove poučevanja slovenščine v tujini. Vsaka dežela prinese nekaj svojstvenega in vtisov, takšnih in drugačnih se je seveda nabralo cel kup. S strastno bralko in ljubiteljico smučanja se bomo o tem pogovarjali kmalu po polnoči. Meto Klinar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk. Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.). Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka. Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
35-letna Goričanka Natalija Šaver je umetnica s številnimi darovi: pianistka, skladateljica, klasična in sodobna glasbenica, ki raziskuje ustvarjalno stičišče klasične in sodobne glasbe ter svoje projekte že desetletje nadgrajuje ter umetniško krasi z ustvarjanjem ozračja ob pomoči različnih medijev. Izvira iz glasbene družine. Klavir je začela igrati že pri petih letih, saj je njen oče Benjamin prav tako pianist, glasbenica je tudi njena mama Eleonora. Diplomirala je dvakrat in se nato vključila še v pilotski program Arts Leadership PR pri Doni Gioii na univerzi Južne Kalifornije v Združenih državah Amerike. Po uspešnih projektih, kot so Infinity, Oltremare in Classico, se goriška pianistka zdaj predstavlja z novim z naslovom Atmospherica, ki je pravzaprav njen umetniški manifest. Z Natalijo Šaver se je pogovarjala Tatjana Gregorič.
Betko Šuhel Mikolič ljudje povezujejo s Šmarno goro, čeprav, razen tega, da jo tam lahko srečamo skoraj vsak dan, z njo nima ničesar. Veliko pozornosti je zbudila, ko je v akciji od vzhoda do vzhoda 24 ur hodila na najbolj znano ljubljansko goro po različnih poteh. Njen glas je njeno orodje, ki ga je začela uporabljati že s 16 leti. Kot voditeljica je delala tudi na Radiu Slovenija, kjer bo po dolgih letih znova sedla za radijski mikrofon, ki ga ima še zmeraj tako zelo rada. Ali je ljubezen obojestranska, bo preverjal voditelj Jure K. Čokl.
Dr. Primož Sukič je raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in razvijalec protiprisluškovalnih sistemov v lastnem podjetju. Govoril bo o čedalje bolj razširjenem pojavu, ki vdira tudi k nam, o ekonomskem prisluškovanju prek mobilnih telefonov oziroma novodobnem poslovnem vohunjenju. Izvedeli boste tudi, zakaj je mobilni telefon tako priročna in preprosta naprava za prisluškovanje?
Kaj vse nam lahko pove tako vsakdanji predmet, kot je ribja konzerva! Tako majhen, a vendar tako poln življenja, človeških usod, veselja in žalosti. Majhne pločevinke zgodovinskega spomina v vseh njegovih družbenih razsežnostih nam razgrinja zbornik Zgodbe iz konzerve, ki je pred kratkim izšel pri založbi ZRC SAZU. Odpirali jih bomo z Martinom Pogačarjem, enim izmed sourednikov in avtorjev tega zanimivega zbornika o preteklosti in svetu, ki si je upal misliti prihodnost. Doktorja znanosti s področja kulturologije in znanstvenega sodelavca na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Epidemija covida-19 je spet v polnem razmahu, vendar se bo prej ali slej končala in vrnili se bomo v življenje, za katerega pa nekateri pravijo, da ne bo nikoli več tako, kakršno je bilo. Kakšno bo življenje po koronavirusu? Katere ukrepe, ki jih moramo zdaj upoštevati, bi bilo pametno obdržati? Kakšne posledice bodo nosili mladi? In nenazadnje, kako se bo spremenil naš pogled na svet? V živo z voditeljem Juretom K. Čoklom takoj po polnoči na Prvem!
Na nočni obisk prihaja član Prešernovega gledališča Kranj. V zadnjih letih se je po mnenju gledalcev in strokovne javnosti izoblikoval v pretanjenega interpreta psihološko najzahtevnejših vlog. Nedavno je prejel gledališko nagrado Duše Počkaj za nastope v uprizoritvah Naš razred, Ob zori in Strahovi. Za sabo ima skupaj 50 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog. Širše občinstvo ga je med drugim spoznalo v filmu Posledice ter televizijski seriji Reka ljubezni. Smo v času pandemije, ki pomembno kroji usodo ter razvoj gledališča in filma. Pred kakšnimi izzivi je svet igre? Je igralcem težje igrati, če je dvorana napol prazna ali obratno? O vsem tem v pogovoru z igralcem Blažem Setnikarjem, ki ga bo nekaj minut po polnoči gostil Marko Rozman.
Barbara Volčič je ženska, ki ljubi morje, čeprav se je z morja odselila. Ljubi kamero in kamera njo, a zdaj dela v njenem zakulisju. Ne nastopa na odru, a piše za oder. In predvsem ves čas piše. Takrat, ko je stanovanje lepo pospravljeno, sicer ji ne gre. Očitno je dobro pospravljeno, saj izpod njenega peresa nastajajo televizijski scenariji, gledališke komedije in nedavno tudi knjiga Počeni okvirji, male erotične prigode, ki bo v kratkem izšla tudi kot zvočna knjiga. Tisti, ki jo poznajo, vedo, da je ustvarjalna na mnogih področjih : izdeluje nakit, predela pohištvo, polaga ploščice, pleska, kaj prežaga, poje v zboru in vozi svoj stari, a še dobro delujoči Škodilak. Prigode z njim lahko beremo na družbenih omrežjih in nabralo se jih že toliko, da bi morda lahko tudi o njem napisala knjigo prigod.
Na Nočni obisk prihaja Saša Lendero. Na vprašanje, katera lastnost jo najbolj krasi, najprej v smehu odgovori, da ima cel kup dobrih lastnosti. Ko pa naredi izbor, izpostavi, da je njena najboljša lastnost ta, da ima rada ljudi in da se trudi, da ne bi nikogar prizadela. Saši Lendero je lansko zimo umrla mama. Zelo jo pogreša. Včasih še vedno sliši njene besede tako jasno, da ji odgovarja in se šele potem zave, da govori le ona sama. Tem za pogovor je še več. S priljubljeno pevko Sašo Lendero se bo v noči s četrtka na petek pogovarjal Iztok Konc. Pridružite se jima tudi vi. Foto: Saša Lendero
Profesor Aleš Arih je predsednik Domovinskega društva generala Maistra v Mariboru in pobudnik spominskih prireditev na Zavrhu, ki bodo tam letos že 35-tič. V nočnem klepetu z Darinko Čobec pa se bo takoj po polnoči dotaknil še zaznamovanja 100. obletnice koroškega plebiscita. Ponovili bomo pogovor z najzdravnikoma iz skupine kardiologov, ki sta bila izbrana na izboru Moj zdravnik, z Manjo Weingerl pa bomo obiskali Kolumbijo. Zgodovinar dr. Danijel Grafenauer bo spregovoril o prepletanju poklicnega dela z družinskim spominom na svoje koroške korenine.
Kot srednješolec je rad in uspešno debatiral v debatnem klubu gimnazije v Novem mestu. Najbrž je tudi to pripomoglo k temu, da še danes rad komunicira. Predvsem profesionalno, a tudi zasebno je sproščen in zanimiv sogovornik. Domače mu je področje kulture, rad ima gledališče in glasbo. Do delovanja na teh področjih sta ga pripeljala ljubezen do umetnosti in malo tudi splet naključij. Po izobrazbi je diplomirani sociolog in zgodovinar. Živi v Ljubljani, a ostaja ponosen “Podgurc”, kot si radi pravijo Novomeščani. Je vodja odnosov z javnostmi javnega zavoda Kino Šiška. Skupaj z ekipo se v zadnjih mesecih pri svojem delu srečuje s številnimi omejitvami in izzivi, ki jih prinaša negotova sedanjost. Človek, ki veliko ve o tem, kaj in kako sporočati drugim. Rok Avbar v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Pred štirimi leti smo se z Željko Bohar pogovarjali o tem, kako živi svoje sanje. Takrat je bila na strmi poti do vrha poslovne kariere. A simptomi, ki so narekovali nenasitno utrujenost, slabo počutje brez energije, depresijo, so jo naposled le privedli do diagnoze avtoimune bolezni ščitnice. Hashimotov tiroiditis. O strmem padcu, ko za seboj puščaš ves vloženi trud, energijo, denar za poslovni uspeh in čez noč spremeniš ne samo svoje, ampak tudi življenje bližnjih se bomo pogovarjali z Željko Bohar, ki bo z nami delila svojo zgodbo.
Neveljaven email naslov