Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na kaj pomislite ob besedi murmur? Če se vam zdi, da bi lahko bila ime za kakšnega starodavnega prednika travniškega murna, ste resnici blizu in daleč hkrati. Ne gre za murenčka, toda zavod s tem imenom se strastno ukvarja z zvočnim raziskovanjem. Potuje iz kraja v kraj in lovi sinergijo med solo izvajalcem in prostorom. Nedavno so na kraškem robu in v njegovem zaledju zvenele harfe, ki jih boste lahko prvič slišali na radiu. Nanje je igral Samo Kutin, na različnih koncih in krajih pa so svoja dela v sozvočju s prostorom posneli že Boštjan Gombač, Žiga Golob, Alja Petric in drugi. Murmur pa ne mrmra le z glasbo, temveč pripoveduje tudi skozi literarno arheologijo in intelektualno recikliranje pisane besede. Skozi zbirko Lupus in fabula najširšemu občestvu predstavlja skrbno izbrane drobce bogate slovenske kulturne dediščine. Za vsem tem rudarjenjem po zgodovini, za arheološkimi izkopavanji in dolgimi urami terenskih snemanj tiči človek, ki ima poleg muzike, literature in grafičnega oblikovanja zelo rad tudi zaprašene arhive, stare magnetofonske trakove in druge nosilce pomembnih sporočil, ki, polni zakladov, čakajo hvaležnega najditelja. Jernej Babnik Romaniuk je nočni gost Nade Vodušek.
5416 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na kaj pomislite ob besedi murmur? Če se vam zdi, da bi lahko bila ime za kakšnega starodavnega prednika travniškega murna, ste resnici blizu in daleč hkrati. Ne gre za murenčka, toda zavod s tem imenom se strastno ukvarja z zvočnim raziskovanjem. Potuje iz kraja v kraj in lovi sinergijo med solo izvajalcem in prostorom. Nedavno so na kraškem robu in v njegovem zaledju zvenele harfe, ki jih boste lahko prvič slišali na radiu. Nanje je igral Samo Kutin, na različnih koncih in krajih pa so svoja dela v sozvočju s prostorom posneli že Boštjan Gombač, Žiga Golob, Alja Petric in drugi. Murmur pa ne mrmra le z glasbo, temveč pripoveduje tudi skozi literarno arheologijo in intelektualno recikliranje pisane besede. Skozi zbirko Lupus in fabula najširšemu občestvu predstavlja skrbno izbrane drobce bogate slovenske kulturne dediščine. Za vsem tem rudarjenjem po zgodovini, za arheološkimi izkopavanji in dolgimi urami terenskih snemanj tiči človek, ki ima poleg muzike, literature in grafičnega oblikovanja zelo rad tudi zaprašene arhive, stare magnetofonske trakove in druge nosilce pomembnih sporočil, ki, polni zakladov, čakajo hvaležnega najditelja. Jernej Babnik Romaniuk je nočni gost Nade Vodušek.
Nocoj bodo z nami štirje fantje, ki kdaj pa kdaj radi spijejo kakšno pivo – zato so si nadeli ime Kvatro-pirci. Jure Jaklič, Samo Kališnik, Tomaž Krt in Matej Kocen pojejo odkar pomnijo, kot Kvatropirci pa se slovenskemu občestvu predstavljajo od novembra 2011. Kdo je zaslužen za nastanek skupine, kako je tekla njihova pevska pot, s kom vse so sodelovali in še marsikaj bomo izvedeli v nočnem programu, ki ga bo vodila Lucija Grm in katerega glavni moto bo Shakespearova misel "Glasba je hrana ljubezni."
V današnji oddaji Nočni obisk bomo gostili opernega režiserja, scenografa in kostumografa Roka Rappla z umetniškim imenom Rocc. Bil je tudi umetniški vodja ljubljanske operne hiše, kjer je pravkar luč ugledala predstava Apollon Musagete/Oedipus rex z njegovim režijskim podpisom. Kako poteka ustvarjanje opernih predstav? Kaj vse je naloga režiserja? Kakšne so specifike režiranja opernih predstav v primerjavi z gledališkimi? Pokukajte z nami v zakulisje! Z Roccem se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Gost nedeljskega Nočnega obiska bo Gregor Žakelj, eden najbolj uspešnih in največkrat, tudi mednarodno nagrajenih oblikovalcev v Sloveniji. Pred kratkim je za oblikovanje stekleničke za bučno olje družinskega podjetja Kocbek, prejel eno najbolj prestižnih in uglednih oblikovalskih nagrad na svetu – Red dot. Njegova dela in uspehi so poželi veliko pohval v tujini, izbran je bil med 10 najperspektivnejših kreativcev v Evropi s strani ADC*E Barcelona in prejel je več kot 80 slovenskih in mednarodnih nagrad. Med njimi ADC*E, European Design Award, Golden Drum, Sof, Brumen, Volvo Design Award, Regpak, German Design Award,etc.). Svoje znanje predaja na številnih konferencah doma in v tujini, kjer zagovarja svojo misel, da je dobro oblikovanje za dobre naročnike. V leta 2004 ustanovljenem lastnem oblikovalskem studiu VBG (Visual Brain Gravity) delajo vse od grafičnega oblikovanja in oglaševanja do strategij in spletnih nastopov. Pred mikrofon ga je povabila voditeljica Liana Buršič.
V sredo je minilo 10 let od smrti našega legendarnega dolenjskega glasbenika, harmonikarja in avtorja glasbe Lojzeta Slaka. Na Radiu Koper sem Smilja Baranja v spomin na tako pomembnega glasbenika ter tudi v spomin pesniku, pisatelju, publicistu in uredniku Tonetu Pavčka, katerega 10-letnico smrti bomo počastili 21. oktobra, pripravila kar nekaj oddaj. Slak je imel oboževalce po vsem svetu … Seveda tudi v zamejstvu, med Slovenci v Italiji. Tam živi Lojze Hlede, ki je velik oboževalec Slakove glasbe. Štiri leta po ustanovitvi Slakovega ansambla je, leta 1968, v Števerjanu tudi sam ustanovil ansambel, v katerem je bilo 12 glasbenikov in ga, po številu članov, Slovenci štejemo za največji NZ ansambel. Lojze Hlede je tudi avtor glasbe, predvsem pa je tudi »oče« števerjanskega festivala NZ glasbe. 50-letnica festivala je, zaradi koronavirusa, kakopak, okrnjena, a tam se bomo zagotovo ljubitelji domače glasbe še srečevali. Lojze Hlede bo je gost v nočnem programu …
Petek smo začeli s polnočnim izletom v srednji vek. V čas vitezov, viteških spopadov in veščin, v čas bleščečih oklepov in srednjeveškega mečevanja. Tega že vrsto let preučuje in uči Uroš Klaus, ki s somišljeniki, ljubitelji srednjega veka, deluje v srednjeveškem društvu Red kraljevega orla. Srečate jih lahko na različnih srednjeveško obarvanih prireditvah po vsej Sloveniji, Uroš pa svoje znanje mečevanja predstavlja tudi kot član Templjarskega viteškega reda OSMTH Slovenija.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Po polnoči bo naša gostja Marjanca Onič, predsednica Društva ljubiteljev knjig Ciproš Maribor, nekateri jo imenujejo kar prva dama največje slovenske bukvarne. Pred 25-timi leti, ob njeni ustanovitvi, je zadoščal en sam knjižni regal ob steni, danes pa Bukvarna Ciproš skorajda poka po šivih. Njeno poslanstvo pa ostaja vseskozi enako - vrniti knjigam dostojanstvo. Z njo bo knjige prelistavala voditeljica Darinka Čobec.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Oblikovalka, ki v nakit spreminja nežnost pomladnih zvončkov, lebdenje papirnatih ladjic, krhkost lističev ginka, čvrstost Plečnikovega opečnatega zidu, simboliko Cankarjeve bele krizanteme in še mnogo drugih zgodb iz vsega, kar nas obdaja. Na razstavi, ki je te dni na ogled na Ljubljanskem gradu in sta jo pripravili z oblikovalko Natašo Grandovec, se lesketa narava grajskega griča. V vsem je mogoče najti lepoto, vse je lahko navdih za pozorno oko in občutljivega duha. Mojstrica, ki na videz še tako grob material spremeni v poetično, subtilno govorico nakita. Tradicionalne rokodelske veščine spaja s sodobnimi tehnologijami, a v jedru njenega ustvarjanja je človek. Za vsakogar, ki jo obišče v njenem ateljeju skuša najti pravi kos nakita. Martino Obid Mlakar je na nočni pogovor povabila Nada Vodušek.
Na nočnem obisku smo gostili kitarista in skladatelja Uroša Rakovca, ki je kitari zapisan že več kot 40 let. Je član številnih priznanih zasedb, med drugim je ustvaril glasbo za več kot 40 gledaliških predstav slovenskih in tujih gledališč, njegov opus zajema tudi ustvarjanje glasbe za več filmov. Pogovor z Urošem Rakovcem smo začeli s predstavitvijo najnovejšega projekta M.U.G. Tria, ki bo v začetku oktobra izdal ploščo z naslovom Mislec.
Z gostom bo voditeljica Alenka Terlep tokrat potovala kar s prstom po zemljevidu. Govorila bosta o Blažu Kocenu, avtorju prvega šolskega atlasa, ki ima najdaljšo tradicijo izhajanja na svetu. Letos mineva 200 let rojstva tega znamenitega inovatorja in ob njegovih nazornih učnih pripomočkih še vedno rastejo generacije. In kako ga svojim učencem predstavlja profesor zgodovine in geografije Rožle Bratec Mrvar, ki prihaja na nočni obisk? Preverite takoj po polnoči!
Naša gostja je tokrat izjemno dejavna tržaška glasbenica Tatjana Jercog, piansitka, skladateljica, glasbena pedagoginja in prizadevna organizatorica, ki z Društvom prijateljev glasbe in Beinalom sodobne glasbe ponuja Kopru kakovostno glasbeno življenje, zlasti na področju resne glasbe. Ob tem povezuje koprske organizatorje in ustanove, da lahko skupaj uresničijo večje projekte. Eden takih je izzvenel prav pred dnevi, ko so člani Komornega orkestra SF in flavtistka Eva Nina Kozmus na koprskem Titovem trgu odigrali Malo simfonijo Kopra. Tatjano Jercog bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.
Urednik, novinar, odličen poznavalec mode in oblikovanja. Ustanovitelj modne znamke Alessio, oblikovalec, ki ima rad žamet in mu je všeč, kadar se dizajn prepleta in prehaja med oblačili in predmeti za dom. Tudi zato svojo znamko širi na posteljnino, pregrinjala in blazine, lahkotne stvari, ki jih lahko različno uporabljajmo in potujejo z nami tudi ob selitvah. Nedavno se nam je predstavil kot pisec. Protagonist njegovega prvenca z naslovom Rumeni lakasti čeveljci je deček Filip. V romanu spremljamo njegovo otroštvo, ki ga zaznamuje tesen odnos z mamo in odraščanje, skozi katero se sooči s svojo homoseksualnostjo. Popelje nas skozi zgodbo, ki ni osamljena, a je redko povedana odkrito in brez sprenevedanja. Aleša Čakša je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V nočnem programu bomo predstavili projekt Frišno/Fresh – Dan nove slovenske glasbe. Z njim se mariborski Regionalni RTV center poklanja izvrstni glasbeni zakladnici, nastali v zadnjem letu. Glasbeni uredništvi Radia Maribor in Radia Si sta izbrali deset izstopajočih melodij. Med njimi lahko glasujete za svojo najljubšo – na spletni strani Radia Maribor do 26. septembra. Vse skladbe bo priredil Big band RTV Slovenija za prireditev, ki bo 1. oktobra. 1. dan v oktobru, ko zaznamujemo svetovni dan glasbe, bomo izvedeli, katera melodija bo Naj nova slovenska skladba zadnjega leta. Vabljeni v družbo voditeljice Helene Ajdnik.
S prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo in predsednico Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
»Da bi lahko bolje preprečevali in učinkoviteje zdravili bolezni možganov, moramo bolje razumeti delovanje možganov v zdravju in bolezni.« V dialogu s prof. dr. Majo Bresjanac bomo razmišljali in se spraševali kako k izboljšanju raziskovalnega procesa in doseganju izidov, ki bodo botrovali boljši oskrbi bolnikov, učinkovitejšemu preprečevanju in zdravljenju bolezni možganov lahko prispevajo znanstveniki in kako lahko k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja degenerativnih bolezni, prispevamo tudi mi.
Kaj poleg glasbe imajo skupnega skupini Predmestje in Panda ter Vlado Kreslin in Neca Falk? Kreativno moč, ki jo predstavlja Andrej Pompe, profesor, zbiralec znamk in kreativec na mnogih področjih. Z njim se bo pogovarjala Lucija Grm.
Tih deževen dan po burnih dogodkih v Ljubljani je za nami. Zoprno, kako se ta presneti covid-19 nikakor ne umiri, odloki pa nas vse bolj dušijo. In sovražnosti cepljenih do necepljenih. Škoda, da dovolimo, da nas tako razdelijo. Kakorkoli že obrnemo, dolgčas nam pa res ni. V hladnih deževnih dneh se bomo ogreli ob domačih ljubljenčkih - živalskih in človeških - ob prijateljih in ob nočnem pogovoru. Mojca Blažej Cirej vas pričakuje pet minut čez polnoč.
Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov