Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec minulega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, sicer direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena zgolj trideset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala? Odgovore prinašamo v pogovoru z Rahelo Hojnik Kelenc, s katero se je v Lendavi pogovarjal Sandi Horvat.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec minulega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, sicer direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena zgolj trideset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala? Odgovore prinašamo v pogovoru z Rahelo Hojnik Kelenc, s katero se je v Lendavi pogovarjal Sandi Horvat.
Urška Košir iz Kort nad Izolo je študirala na ameriški univerzi Yale, doktorat iz eksperimentalne psihologije opravlja na Oxfordu, zdaj pa se kot raziskovalka ukvarja s psihoonkologijo. Potrebe mladih pri prebolevanju raka so drugačne kot pri odraslih, poudarja. To niso pokazale samo študije. Tudi sama se je pri 22 letih spopadla s to diagnozo, ki ji je odvzela dve takrat najpomembnejši stvari, jadranje in študij.
Ali drži, da dobrega fotografa naredi dober fotoaparat? Potrebujemo za fotografiranje talent, znanje ali mogoče kombinacijo obojega? Kakšna fotografija je pri nas najbolj razširjena in katera je najbolj priljubljena? So se selfiji res rodili s prenosnimi telefoni?
Mlada mariborska pesnica Nina Medved je prva državna prvakinja v slamovski poeziji. Pred kratkim je prejela tudi nagrado za najbolj perspektivno mlado literarno ustvarjalko na Slovenjgraškem festivalu mlade literature Urška.
Evforija ni tek. Tudi tekma ni. Je srečanje. S samim seboj in tistim, kar je zadaj, o teku na 233-kilometrski preizkušnji Euforija del cims zapiše Petra Vladimirov. Evforija je tudi njen knjižni prvenec, v katerem avtorica spretno prepleta zgodbo z omenjenega teka in izkušnje s 180-kilometrske poti med Kranjem in Piranom. Na to se vsako leto odpravi z mladimi iz Vzgojnega zavoda Kranj, v katerem je nočna gostja, sicer diplomirana psihologinja, zaposlena kot vzgojiteljica. O različnih življenjskih ciljih, ki zahtevajo trud, vztrajnost, odpovedovanje in preseganje, bomo s Petro Vladimirov govorili po polnoči.
V Sloveniji je približno 10 tisoč aktivnih tabornic in tabornikov. Je taborništvo v tem digitalnem svetu preživeto? O izzivih, prednostih in značilnostih taborništva kot načina življenja se bomo pogovarjali s člani enega najstarejših taborniških rodov pri nas – Rodu sivih jelš iz Trebnjega. Kaj mora imeti vsak pravi tabornik? Kaj je JOTA-JOTI? Ali je staršem prepovedano sedeti ob tabornem ognju? Odgovore boste slišali ob poslušanju pogovora s taborniki.
74 let je minilo od partizanske bitke na Menini planini, v kateri je komaj dvaindvajsetletni komandant Franc Sever Franta iz obroča 12 tisoč Nemcev rešil skoraj 500 partizanov. Zgodba o nečloveških naporih, tovarištvu in pogumu je doživela filmsko upodobitev. Lotil se je je in jo izpeljal režiser Dejan Babosek. Bitka na Menini planini velja za epopejo slovenskega partizanstva. Scenarij je bil zasnovan po knjigi Franca Severja Frante, ki je letos postal tudi častni meščan Ljubljane. Franto je v filmu, za katerega je bila organizirana akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov, igral Domen Valič. Zveza združenj borcev za vrednote NOB upa, da bo film navdih za prihodnje rodove.
Sonja Stegovec iz Vrtójbe je že vrsto let aktivna članica Društva slovenskih letalk. Letenje jo je premamilo že v mladosti, ko se je na ajdovskem letališču šolala za pilotko jadralnega letala. Tam je spoznala tudi svojega moža, prav tako športnega pilota. Prstana sta si izmenjala kar v letalu. Zgodbo o poroki v letalu in kaj o delovanju Društva slovenskih letalk, ki letos praznuje 30. obletnico, bo povedala v pogovoru.
Te dni so potekali Dnevi slovenske muzikologije, ki jih že tretje leto organizira Slovensko muzikološko društvo. Letos je v okviru Dnevov slovenske muzikologije potekal znanstveni simpozij, ki je zaznamoval tudi stoletnico Filozofske fakultete v Ljubljani. Tu je namreč sedež oddelka za muzikologijo vse od leta 1962. O dosežkih muzikološke stroke in izzivih, s katerimi se spopadata tako slovenska glasba kot stroka, bosta govorila doc. dr. Katarina Bogunović Hočevar in dr. Nejc Sukljan.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Ena od pogosto uporabljenih besed našega vsakdana je stres. S stresom načeloma ni nič narobe, je preprosto evolucijsko pogojen odziv posameznika in ima varovalno vlogo. Nevaren pa je dolgotrajen intenziven stres, pravi naša gostja. Vsak včasih doživlja tesnobo, strah, zaskrbljenost, žalost. A ni vsaka žalost, obupanost, pomanjkanje življenjske energije in volje do dela že depresija. Duševne stiske in motnje so v mnogih okoljih še zmeraj stigmatizirane. Programa OMRA javnost seznanja s tem, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti ter obvladovati motnje razpoloženja. Vodja projekta je psihologinja, doktorica znanosti na področju medicinskih ved in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU Lilijana Šprah.
Dr. Urša Valič je doktorica etnoloških znanosti. Ampak ni samo to. Je tudi muzeologinja, kustosinja, samostojna podjetnica na področju kulture, raziskovanja in izobraževanja. In tudi tu se vrsta poklicev ne konča. Je tudi fotografinja. A kot pravi sama, je najboljši poklic prevzela nedolgo nazaj. Postala je mama. Kako poiskati ravnovesje med vsemi poklici? Je to izziv sodobne ženske? O vsem tem v pogovoru, v katerem bo tudi polno zanimivih zgodb raziskovanj iz Romunije.
Glasba mu je bila položena v zibelko, pravi Gašper Rifelj, ki je v svoji glasbeni karieri od narodne glasbe zavil k popevkam in popularnim skladbam. Nastopil je na številnih glasbenih festivalih, sodeloval z domačimi in tujimi glasbeniki, pred kamerami pa pokazal tudi svojo plesno nadarjenost. Od lani je član igralske zasedbe v muzikalu Madagaskar, prav te dni pa se pripravlja na premiero novega muzikala Slovenske prevare.
Nekdanji olimpijec v razredu 470 Mitja Margon, ki je kot flokist krmarja Tomaža Čopija iz tekmovalnega jadranja izpregel leta 2002, stika z jadranjem ni izgubil. Nasprotno, ker mu morje in šport veliko pomenita, je jadranje in vse, kar je s tem povezano, postalo preprosto njegov način življenja, še več, njegov poklic. Pogovor z njim tudi glede prihajajoče Barkovljanke vodi Iztok Novak - Easy.
LSD, halucinogene gobe, MDMA, ayahuasca, ibogain. Samo nekaj imen substanc, ki sodijo v skupino psihadelikov in do katerih zaradi vsesplošnega odklonilnega diskurza gojimo pretežno negativen odnos. Hkrati ne gre prezreti dejstva, da so tisočletja uporabe psihadelikov krojila evolucijo človeka in postala neodtujljiv in pomemben del tradicionalnih medicin po vsem svetu. Psihadelična psihoterapija zato nikakor ni nova znanost, vseeno pa v sodelovanju z drugimi vedami ter tradicionalnimi praksami in dognanji danes znova koraka proti spoznanjem, ki odpirajo možnosti zdravljenja psihičnih motenj. Kakšni so obeti uporabe psihadelikov v uradni psihoterapiji, kako obvarovati pred škodo, ki jo lahko povzročijo, in kako hkrati izkoristiti njihov potencial ter kje so največji izzivi pri uporabi za zdravljenje, te in druge dileme bodo v središču nocojšnjega Nočnega obiska na Prvem. Gost bo Jure Capuder z Inštituta za psihoterapijo in raziskovanje zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti, Zajčja luknja. Z njim se bo pogovarjal Peter Močnik.
Mariborčana Tjaša in Martin Golež sta se s skoraj 30 let starim vozilom udeležila Mongolskega relija, pustolovščine, ki privabi ekipe z vsega sveta. Kako sta doživljala avanturistično potovanje na azijski daljni vzhod, katere nepredvidljive prepreke sta morala preskočiti oziroma obvoziti in zakaj je imel ta podvig tudi dobrodelni značaj, v Nočnem obisku.
Nekaj preprostega, kar ne zahteva veliko dela, ali kaj takega, kar zjutraj pomeni nekaj minut več pred ogledalom? Makron figa ali vokuhila? Kaj o nas pove naša pričeska? Ali ima vsaka svojo zgodbo? Na nočni obisk je voditelj Jure K. Čokl tokrat povabil Žana Zajca - Usagija, modnega frizerja in stilista, ki bo to noč s poslušalkami in poslušalci delil bleščeči svet glamurja vsega tistega, čemur pravimo frizura. Takoj po polnoči!
Nekaj preprostega, kar ne zahteva veliko dela ali kaj takega, kar zjutraj pomeni nekaj minut več pred ogledalom? Makron figa ali vokuhila? Kaj o nas pove naša frizura? Ali ima vsaka frizura svojo zgodbo? Na nočni obisk je voditelj Jure K. Čokl tokrat povabil Žana Zajca – Usagija, modnega frizerja in stilista, ki je to noč s poslušalkami in poslušalci delil bleščeči svet glamourja vsega tistega, čemur pravimo frizura.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Kostanjarji so že postavili hišice, ljudje se pred dežjem in vlago skrivamo vsak v svojem brlogu. Da nespečneži v samotnih nočnih urah ne boste osamljeni, vas Mojca po polnoči vabi na klepet. Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Na nočni klepet prihaja inštruktorica pilatesa in joge Barbara Grzetič. Izolčanka, ki nadvse ljubi svetlobo, sonce, toploto. Diplomirana ekonomistka se je po desetletju poklicne poti odločila uresničiti otroške sanje – postati učiteljica. Pri tem pa ohraniti svobodo in oživiti ustvarjalnost. Uspelo ji je. Danes poučuje, predvsem pa je ženska, ki skuša življenje živeti v polnosti in ga pisati po svoji meri. Z Barbaro Grzetič se bo pogovarjala Barbara Kampos. V drugi uri nočnega druženja pa bomo prisluhnili Borisu Cavazzi, igralcu in režiserju, ki je letos praznoval osemdeseti življenjski jubilej. Na Primorsko ga poleg rodu po mamini strani vežejo tudi šolanje na Pomorski šoli v Piranu, pozneje prvi odrski koraki, potem produkcije Primorskega poletnega festivala in ne nazadnje je bil boter tudi ob rojevanju novega gledališča. O zgodah in nezgodah na svoji razgibani poti je pripovedoval na srečanju, ki ga je ob njegovi obletnici organiziral Primorski poletni festival.
Neveljaven email naslov