Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maj je najlepši mesec v letu. Ne preveč deževen in ne prevroč. Upajmo, da nas ne čaka dolgo vroče poletje, saj poscana Zofka, ki naj bi ga z nalivi napovedala, svoje naloge ni naredila. Študenti rogovilijo z majskimi igrami in koncerti v Študentskem naselju, pridne bralce pa zanima, kdo bo dobil Cankarjevo nagrado in kresnika. Dan je čudovito dolg in v naravi vse diši. Laboda v Tivoliju ponosno varujeta svoje drobcene sive mladičke. Živalski vrt poka po šivih. Kaj pa zvečer? Takrat je pa prijetno poklepetati, in prav to vam v nedeljo od 22 h do polnoči ponuja Mojca Blažej Cirej.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Maj je najlepši mesec v letu. Ne preveč deževen in ne prevroč. Upajmo, da nas ne čaka dolgo vroče poletje, saj poscana Zofka, ki naj bi ga z nalivi napovedala, svoje naloge ni naredila. Študenti rogovilijo z majskimi igrami in koncerti v Študentskem naselju, pridne bralce pa zanima, kdo bo dobil Cankarjevo nagrado in kresnika. Dan je čudovito dolg in v naravi vse diši. Laboda v Tivoliju ponosno varujeta svoje drobcene sive mladičke. Živalski vrt poka po šivih. Kaj pa zvečer? Takrat je pa prijetno poklepetati, in prav to vam v nedeljo od 22 h do polnoči ponuja Mojca Blažej Cirej.
Komorni zbor Orfej iz Ljutomera je letos zaznamoval tri desetletja uspešnega glasbenega ustvarjanja. Na številnih tekmovanjih in gostovanjih doma in v tujini je prejel številna priznanja in nagrade. Kako se je pisala zgodovina tega kakovostnega pevskega sestava, kdo je še posebej zaznamoval ustvarjalnost tega zbora in kakšna sta njegov pomen in vloga v lokalnem in širšem okolju, bosta pripovedovala zborovodja, dirigent in pianist Andraž Hauptman in pevec Smiljan Pintarič.
Ste kdaj razmišljali o razmerju glasbe in spola? Ali o tem, kakšen je odnos med glasbo in nacionalizmom, glasbo in identiteto? Etnomuzikologija je veda, ki zajema mnogo več kot le raziskovanje starega ljudskega izročila. Znanstvena sodelavka in predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Mojca Kovačič preučuje tudi sodobne glasbene in zvočne pojave, njihova družbena in politična razmerja. Med drugim jo zanimajo zvočnosti mest, ulična glasba in religijski zvoki v sodobnem urbanem prostoru. Na nočni obisk jo je povabila Nada Vodušek.
V goste prihaja tolkalec, ki ustvarja edinstvena ritmična zlitja različnih glasbenih tradicij, Damir Mazrek. Izobraževal se je pri priznanih glasbenih mojstrih na različnih tolkalskih in glasbenih delavnicah doma in v tujini, prav tako pa je bil prisoten na različnih glasbenih kampusih in individualnih raziskovanjih, ki so ga pripeljali na Kitajsko, v Indijo, Maroko, Španijo, Francijo, Nizozemsko,Gvinejo, Makedonijo, Srbijo, Turčijo in Bulgarijo. Trenutno največ časa posveča izidu nove zgoščenke, na kateri se bo znašlo največ skladb z romskim pečatom.
Zakonca Jože in Breda Kos sta pobudnika in gonilni sili projektov Abrahamov ključ, Za vnuke živimo, drevesa sadimo in Pot spoznanj. Dobrodelni projekti, ki imajo v ospredju povezovanje in sodelovanje, so v zadnjih dveh desetletjih povezali na stotine ljudi po vsej Sloveniji. Tudi sicer Breda in Jože povezujeta sovaščane v domači vasi Velika Preska in na bližnjem Polšniku ter spodbujata razvoj lokalne skupnosti. Uspešna podjetnika na čelu družinskega podjetja, ki se ukvarja z mizarstvom in zunanjo ureditvijo, sta tudi ljubitelja narave, dreves, kulture in glasbe, zlasti zborovske. Po polnoči ju bo ob svetovnem dnevu zborovske glasbe gostila Andreja Čokl.
Urška Bradaškja in Dario Marušič sta združila moči in bosta, ne po naključju, v petek trinajstega, v koprskem mestnem gledališču premierno predstavila »Štrigolijo.« Vsekakor zanimiv avtorski dvojec: Urška ustvarja na področju filma, gledališča in televizije, tako v Sloveniji kot v Italiji, je igralka, s statusom samozaposlene v kulturi in gledališka pedagoginja. Dario Marušić je starosta in živa legenda istrske glasbe«, kot ga utečeno predstavljajo vse od njegovega delovanja v skupini Istranova.
Na nočni obisk prihaja čarodej nove generacije Aleksander Štucl z umetniškim imenom Magic Aleksander. Mednarodno nagrajeni čarovnik je na spletu zbral že več kot 30 milijonov ogledov, njegove posnetke izvajanja trikov pa v posebni oddaji predvaja tudi britanski BBC. Z Magic Aleksandrom bomo govorili o spretnostih, ki jih potrebuje čarovnik za uspešno izvajanje trikov, o tem, kako izumlja nove, in tudi o njegovi poti, ki ga je čez domače in tuje odre pripeljala celo do slovitega Davida Copperfielda.
Naše telo je čudež narave, pravi specialistka družinske medicine dr. Alenka Prelc, ki se pri svojem delu pogosto srečuje z boleznijo sodobnega časa – stresom. S pozitivnim odnosom do življenja ga lahko precej omilimo; kako si pri tem pomagamo s pravilnim dihanjem in meditacijo, kakšno vlogo imajo pri tem ljubezen, odpuščanje in glasba, pa nam bo razkrila gostja.
Odkar pomni, pleše. Gibčno petletnico je mama vpisala h gimnastiki, a že pri devetih letih je to zamenjala za balet. Odraščala je v Gdansku, kjer je dokončala Nacionalno baletno šolo, študij pa je nadaljevala na bruseljskem P.A.R.T.S.-u. Od leta 2002 živi v Ljubljani. K nam jo je pripeljal ples, ostala je zaradi ljubezni. Kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja ustvarja doma in v številnih drugih državah. Je ustanoviteljica in umetniška direktorica zavoda Mirabelka in VIBRE – mednarodnih poletnih plesnih delavnic v Ljubljani. Sodeluje tudi pri gledaliških, filmskih in opernih produkcijah. Čisto sveža Alica v čudežni deželi, koprodukcija gledališča Antona Podbevška in Lutkovnega gledališča Ljubljana, nosi njen koreografiski in režijski podpis.
Dramsko besedilo Tomislava Zajeca je bilo prvotno napisano za gledališče in zanj je avtor prejel Držićevo nagrado za najboljše hrvaško dramsko besedilo leta 2012. Pozneje je bilo predvajano na radiu in celo adaptirano za film na Hrvaškem, uprizorjeno pa tudi v tujini. Intimna drama se odvija med umirajočim moškim, njegovim očetom in njegovim nekdanjim dekletom. Na nedramski, v prvem delu retrogradni način, se odvije dan po označenih urah. Jezik je banalen, pogovori vsakdanji, vendar Zajecu uspe napetost vgraditi med zamolčanim in izgovorjenim in jo locirati v medsebojne odnose. V besedilu so premisleki, premolki in odlašanja tista, ki tvorijo srž globoko človeškega. Pritisk minevanja in končnosti sili like k priznanju nekaterih življenjskih zmot, vendar prevlada spoznanje, da je skoraj zmanjkalo časa in da se bistvenega ne da ubesediti.
Doktorica Gabriela Droga Mazovec prihaja iz portugalskega mesta Porto, že skoraj dve desetletji pa od blizu spoznava Slovenijo, kamor jo je pripeljala ljubezen. Tu je nadaljevala svojo akademsko-raziskovalno pot na področju biokemije in ustanovila tudi Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva. To je pred dnevi organiziralo že tretji mednarodni simpozij o večjezičnosti, ki jo vsak dan živi tudi dr. Droga Mazovec, saj se v njenem življenju prepletajo portugalščina, slovenščina in angleščina. Tudi o tem bo pripovedovala v nedeljskem nočnem obisku, malo po polnoči. V goste jo je povabila Mojca Delač.
Z ginekologinjo Tinkaro Srnovršnik odkrivamo podobo spolnosti pri mladih. Strokovnjakinja, ki že desetletje svetuje na spletnem portalu Tosemjaz.net, opaža, da je spolnost pri mladih zaradi vpliva medijev in dostopnosti do pornografskih vsebin pogosto izkrivljena. Mladi se o zdravi spolnosti in spolnem vedenju premalo pogovarjajo tako v šoli kot doma. Odkrito bo govorila o pasteh spolnosti, spolno prenosljivih boleznih in pomenu kontracepcije, spoznali pa bomo tudi njene sladke navade brez zdravniške uniforme.
Pred nami je december. Ta ima veliko obrazov, pravi psihologinja in psihoterapevtka Tjaša M. Kos. Tistega veselega, srečnega, nasmejanega, ožarjenega z lučkami – pa tistega stresnega, razočaranega, osamljenega in otožnega. Kaj naj storimo, da se bodo pričakovanja uresničila in naše želje izpolnile? Da bodo problemi postali izzivi. Da bo december tudi za nas lep mesec, ki nas bo napolnil s toplino in bližino.
Country pevec Milan Pečovnik – Pidži praznuje 40-letnico delovanja na glasbeni sceni. V teh letih je nastala bogata kariera, v kateri je posnel 11 albumov. Ob jubileju je posnel tudi nove pesmi.
Njeno življenje je prepleteno s pleteninami. Spretnosti ročnega pletenja in šivanja se je naučila že kot deklica. Od mame, ki se je učila od svoje mame. Niti, ki so se spletle v otroštvu, čvrsto držijo še danes. Portret Urškine babice krasi steno salona Draž, v katerem z bratom Tomažem ustvarjata brezčasne, inovativne pletenine. Nastajajo iz nenehnega raziskovanja, natančnega in kakovostnega oblikovanja. Oblačilne umetnine, za ljudi, ki sklenejo z njimi dolgo prijateljstvo.
Nasmejan, komunikativen, radoveden in optimističen – tak je Sandi Horvat, novinar romske oddaje Naše poti, ki brez dlake na jeziku pripoveduje o svojem življenju. Preprosto enostavno hvaležen je naslov njegove druge knjige, v kateri bralec najde zgodbo o Sandiju ter njegovem premagovanju življenjskih ovir in stereotipov.
Jamsko reševanje se zelo razlikuje od gorskega. Pri njem gre namreč po navadi za številna brezna in ožine in je potrebno razminiranje, da lahko reševalci pridejo do ponesrečenega, reševanje pa ne traja nekaj ur, ampak nekaj dni. Naša ekipa je gotovo ena boljših v evropskem merilu, zlasti ko gre za miniranje, prvi med reševalci pa je izkušeni Maks Merela. Spremljal je tudi astronavte na urjenju v slovenskih jamah. Njegova velika ljubezen je les, zna celo izmeriti njegov srčni utrip, ukvarja pa se tudi s tujerodnimi invazivnimi vrstami.
Jelena Sitar Cvetko je lutkarica. Marionetam na odru daje življenje. Je pionirka lutkovne terapije v Sloveniji, publicistka in režiserka. Predava gledališče in lutkarstvo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Med polnočjo in drugo uro se bomo družili s Terezo Poljanič, ki nas bo radijsko razvajala s svojimi izvrstnimi dobrotami. Prisega na ekološko in lokalno, verjame, da je zmernost ključ do uspeha, jedi pa morajo biti na pogled lepe, tako za dušo kot za telo. Je televizijska voditeljica, avtorica kuharskih knjig in blogerka, ki rada potuje in uživa v glasbi.
Nekateri slovenski turistični kraji se že spopadajo s prevelikim številom dnevnih obiskovalcev in iščejo rešitve, kako turistične valove zajeziti. V nočnem programu pa bomo ob pomoči poslušalk in poslušalcev iskali manj znane kotičke »kokoške«, ki bi si zaradi svoje naravne in kulturne dediščine ali tehnične zapuščine zaslužili, da jih spoznamo. Je morda še kakšen kraj, kamor ni stopila »radijska« noga? Nam želite odstreti kakšen skriti pogled Slovenije? V noči na sredo se bo z vami pogovarjal Bojan Leskovec.
Neveljaven email naslov