Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jesen, ta muhasta bogata teta, je nenadoma vdrla skozi vrata. Zdaj je tu, z dežnim plaščem in dežnikom. Z gobami in kostanjem. S poplavami in gumijastimi škornji. Proti naravi smo nemočni, lahko se le potrudimo ostati dobre volje, pri tem pa nam pomaga prijetna družba. Prav zato vas Mojca v nedeljo zvečer vabi k pogovoru ali vsaj poslušanju oddaje od 22 h do polnoči. Pogum velja.
5423 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Jesen, ta muhasta bogata teta, je nenadoma vdrla skozi vrata. Zdaj je tu, z dežnim plaščem in dežnikom. Z gobami in kostanjem. S poplavami in gumijastimi škornji. Proti naravi smo nemočni, lahko se le potrudimo ostati dobre volje, pri tem pa nam pomaga prijetna družba. Prav zato vas Mojca v nedeljo zvečer vabi k pogovoru ali vsaj poslušanju oddaje od 22 h do polnoči. Pogum velja.
Naš tokratni gost bo Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, predvsem pa že dobro polovico leta predsednik Avto-moto zveze Slovenije. Poznamo ga tudi kot avtorja in pobudnika številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtorja različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktorja varne vožnje in že dve desetletji tudi kot testnega voznika osebnih vozil in motociklov. Govor bo o novih izzivih naše nacionalne avtomobilske organizacije in trajnostnih rešitvah osebne mobilnosti. Ne bomo se izognili niti ukrepu Evropske komisije o prepovedi prodaje novih avtomobilov s termičnim motorjem po letu 2035 in kako se nanj pripravljamo v Sloveniji. Na pogovor ga je povabil Branko Laginja, glasbo pa je pripravil Armando Šturman.
Stopala so naša glavna opora pri hoji in so tako eden najbolj obremenjenih delov našega telesa. V goste smo zato povabili Dejana Tašnerja, doma in v tujini priznanega strokovnjaka, diplomiranega inženirja ortotike in protetike. Se zavedamo, da kvalitetna hoja vpliva tudi na kvaliteto življenja? Z njim se bo pogovarjal Robert Zajšek.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo? Tako z nalivnikom na list papirja namesto na tipkovnici in zaslonu? Kdaj ste nazadnje dobili pismo? Tako, ki ga je poštar dal v nabiralnik, ne da bi pozvonil, saj ni bilo uradno. Kulturo pisanja pisem je zamenjala elektronska pošta, za hitro komunikacijo so v rabi kratka elektronska sporočila. Samo en klik in besede v hipu priletijo do naslovnika. Včasih so pisma potovala dolge dneve in tedne, čas med njimi pa je bil izpolnjen s pričakovanjem in hrepenenjem. Pisma prijateljem, pisma domačim, pisma najdražjim. Po čem sta hrepenela Felicita Koglot in Franc Peric v pismih, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja potovala med Aleksandrijo in vasico Bilje? O čem je konec devetnajstega stoletja Friedrich Nietzche pisal pisateljici, filozofinji in psihoanalitičarki Louise Andreas-Salomé? Pa pisma med Silvo Ponikvar in Karlom Destovnikom Kajuhom, ki so se tihotapila med okupirano Ljubljano in partizanskimi gozdovi? Vstopamo v daljna dopisovanja. Obzirno in spoštljivo.
V tokratni Noči šansonov bomo popotovali po jugu Francije, po Provansi in njenih krajih, zavili bomo v kakšno vasico in se malo dlje pomudili v Marseillu. Napevi, ki izvirajo od tod, nas bodo spremljali, in pesmi, ki govorijo o teh koncih, njihovih ljudeh, navadah, običajih, poklicih in čustvovanju. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihaja tolkalec Franci Krevh. Član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7 je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki bo letos poleti v Štanjelu potekal že tretjič. O zvoku, ki ga daje kamen, njegovi frekvenci in vplivu, ki ga lahko ima na človeka, se bo s Francijem Krevhom pogovarjala nočna voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
S širokim nasmehom in toliko energije, kot da bi imela polnilno postajo na vsakem koraku. Naša gostja bo Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren - Kostanjevica. Zaljubljena je v izzive, ki terjajo kreativne rešitve in jih tudi nagrajujejo. In prav to je našla v turizmu. Bodite to noč z nami na Radiu Slovenija, ko bo predstavila svoj pogled na uspešne turistične zgodbe.
Tokratna gostja Nočnega obiska bo dr. Julija Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. Sedaj, ko se je po skoraj treh letih vrnila za nekaj dni vrnila nazaj v Slovenijo smo jo povabili pred mikrfonom v studiu v Lendavi. Spregovorili smo tudi o tem, kako je razmere v domovini v času pandemije spremljala z drugega konca sveta ter kako so pandemijo doživljajo na Novi Zelandiji. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Nova knjiga pa ponuja tudi rešitve kako to spremeniti. Z dr. Julijo Sardelić se je pred nekaj dnevi pogovarjal Sandi Horvat.
Po polnoči bomo gostili Marjana Šrimpfa, upokojenega dolgoletnega urednika informativnega programa Televizije Slovenija, TV studia Maribor. Že 30 let pripravlja reportaže o Slovencih po svetu, ki so pustili pečat na prav vseh kontinentih in še vedno ohranjajo stik z matično domovino. V nadaljevanju se bomo ozrli na nedavne, jubilejne 20. Slovenske dneve knjige v Mariboru, z Bernardo Biber pa nato odkrivali bisere Kavkaza. Proti jutru bomo potegnili črto pod letošnji jubilejni, 30. Festival Lent.
Poslušali in peli so ga nekoč, mladi so vmes nanj malo pozabili, potem pa se je zgodil novi sevdah, ki je svoje korenine pognal tudi v Sloveniji. Mladi begunci iz Bosne in Hercegovine so pred skoraj tridesetimi leti tukaj ustanovili dve skupini, Vali in Dertum. Sevdah so predstavili tukajšnji publiki in ta ga je navdušeno sprejela. Novi sevdah je začel nastajati tudi v Sarajevu, od koder prihaja izvrstni glasebnik Damir Imamović, ki je v zadnjih letih zvok sevdaha ponesel po vsem svetu. O pesniško glasbeni tradiciji sevdaha je napisal tudi knjigo, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu. V nočnem programu bomo skozi glasbo in besedo to zvrst spoznavali z voditeljico Nado Vodušek.
»Kaj bi bili, če ne bi bili kmet? Bi bil kmet!« je povedal Zvone Černelič, biodinamčni kmetovalec iz Dečnega sela pri Brežicah. Ko je bil majhen, sta z mamo pridelke iz domače kmetije natovorila na kolo, jih prepeljala do vlaka in šla z njimi na zagrebško tržnico. »Takrat sem se tega, da smo kmetje, med tamkajšnjo mestno gospodo, sramoval, danes pa bi s tremi košarami, polnimi svojih pridelkov, ponosno in z dvignjeno glavo šel peš čez Bruselj« pove. Po tistem, ko je prejel prestižni in odmevni mednarodni nagradi za svoj izjemen prispevek k razvoju načina kmetovanja in inovativnih praks, mu ni zrasel greben, še vedno skromen in predan kmetuje na svojem posestvu in se s solznimi očmi spominja začetkov. Ko je šel od doma, brez zemlje, ko je skelelo pri srcu, je začel iz nič. Danes obdeluje 40 hektarjev, je zgled. Njegovi pridelki imajo certifikat znamke Demeter, ki pomeni najvišjo kakovost pridelave hrane na svetu, pomeni več kot ekološko, ne le brez strupov, pomeni prisotnost živega v plodovih in človeku ponuja vse za njegov zdrav razvoj in um. Tudi krave, teleta in kokoši živijo pri njem kraljevsko življenje. Zvone je preprost človek in nikakor ne »kmečki baron, ki se jih med kmeti najde pri nas kar nekaj« še pove. Gostili ga bomo v oddaji Nočni obisk, po polnoči. Z njim se bo pogovarjala Vesna Topolovec.
V nočnem obisku bo z nami Izolan Marjan Kralj, ki ga je zgodba čezoceanke Rex povsem prevzela. Prestižno italijansko ladjo so med 2. svetovno vojno bombardirala zavezniška letala. Med Koprom in Izolo je Rex, nedaleč od obale, prevrnjen na bok, dolga desetletja rjavel. Kralj je to potniško ladjo s čopičem prenesel na platno. Na mnoga platna! Rexu je ustvaril pravi mali muzej in še danes meni, da gre za »prezrto izolsko turistično nišo«. Sicer pa je bila Kraljeva življenjska pot ves čas povezana s športom, predvsem z rokometom, zadnje čase pa z lokostrelstvom. Nočni program bo iz studia Radia Koper povezala Mojca Klarič, ki do petih zjutraj obljublja še nekaj 'primorskih' vsebin.
Konec maja se je v Abu Dhabiju zbralo 40 kuharskih ekip z vsega sveta in se potegovalo za naziv najboljšega svetovnega chefa na tekmovanju Global Chefs Challenge 2022. Med 19 finalisti je bil tudi slovenski kuharski mojster Marko Magajne, ki je na koncu s svojim pomočnikom Žigom Grofelnikom zasedel odlično deveto mesto. S čim sta prepričala žirijo, kako sta se pripravljala na tekmovanje in kakšna je njuna filozofija v kuhinji, bosta po polnoči povedala Andreji Čokl, ki ju je povabila na Nočni obisk.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili predstavnike mariborskega Centra alternativne kulture Pekarna. Letošnja 28. obletnica ustvarjanja v tej nekdanji vojašnici v širšem središču Maribora poteka v znamenju strahu pred preselitvijo, ki jo napoveduje občina. Tamkajšnji ustvarjalci pa opozarjajo, da je dejavnost Pekarne neločljivo povezana z lokacijo in bogati tamkajšnje soseske in celotno mesto.
V tokratni Noči šansonov se bomo ob poslušanju njenih pesmi v prvi uri sprehodili skozi drugi del življenjepisa Édith Piaf, v drugi uri pa bomo govorili o njenih nastopih v Ameriki in poslušali posnetke z zelo uspešnega koncerta, ki ga je imela v Carnegie Hallu leta 1957.
Silvestrski poljub je zaznamoval marsikatero življenjsko zgodbo, a tako, kot je nocojšnjega gosta, verjetno ni nikogar. Zgodbo, ki se je spletla okoli tega za Slovenke in Slovence tako tradicionalnega poljuba, večina že pozna, a vendar je življenje glasbene legende Alfija Nipiča prepleteno še z mnogimi drugimi zgodbami, ki jih je vredno slišati. Nekatere izmed njih bo nekdanji pevec Ansambla bratov Avsenik in eden izmed najbolj prepoznavnih pevcev pri nas razkril poslušalkam in poslušalcem ter nočni voditeljici Luciji Grm.
No, pa je poletje tu. Kako lepo diši, sploh zvečer. Dan, ki se potegne daleč v večer, človeku zbuja optimizem, občutek, da je na tem svetu vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa nas na tihem gloda strah, kaj vse prinaša jesen: podražitve, mogoče spet covid – ampak predsednik Golob se trudi za nas, zaupajmo mu. Kaj pa gloda ali razveseljuje poslušalce nočnega programa? To bo v noči s sobote na nedeljo poskusila izvedeti Mojca Blažej Cirej. Le pokličite jo.
Praznujemo dan državnosti, ko obeležujemo spomin na 25. junij pred 31. leti. Takrat je Slovenija uradno postala neodvisna. V teh letih smo se velikokrat ozrli nazaj, na dogodke, ki so temeljito pretresli našo družbo, posegli v naše življenje in prinesli številne spremembe. Nekatere dobre, druge manj, a spremembe so stalnica našega življenja. Kako jih doživlja naš gost, eden tistih, ki je odločilno zaznamoval čas osamosvajanja in obdobje po njem, in kako vidi sedanjost, ki prinaša veliko izzivov za prihodnost? Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, bo naš nocojšnji sopotnik v nočnem programu. K pogovoru ga je povabila Nataša Ugrin Tomšič.
V nocojšnjem oddaji Nočni obisk bomo spoznali Davida Krančana, uveljavljenega striparja in ilustratorja, pa tudi dolgoletnega urednika revije Stripburger in člana društva Bralna značka, v okviru katerega predava na osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so posebnosti ustvarjanja stripov, kaj mora vsebovati zgodba, da zaživi v stripu, kako uporablja stripe v izobraževalne in promocijske namene in še marsikaj nam bo zaupal v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor.
Na nočni obisk prihaja kantavtor Tadej Vesenjak, ki je aktivneje na glasbeni sceni skoraj natanko dve desetletji. Spregovoril bo o nastajanju besedil v prleškem narečju, ki vzbujajo zanimanje povsod kjer nastopi. Zanimivo pa je tudi, da svoj nove stvaritve najprej predstavi otokom v vrtcu, kjer je zaposlen kot vzgojitelj. Po eni bomo spregovorili o prireditvah ob bližnji 160 letnici rojstva slovenjegoriškega genija - tovarnarja in izumitelja Janeza Puha in izvedeli več o usodi Slovenskih izgnancev v Srbiji med drugo svetovno vojno in dodali posnetek letnega koncerta zasedbe Toti big band iz Maribora. Voditelj bo Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov