Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji bo zvenela stara glasba, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so konec januarja nastopile tri glasbenice: flavtistka Eva Erjavec, violinistka Mojca Jerman in pianistka – čembalistka Eva Dolinšek. Zadnja je na koncertu nastopila kot korepetitorka, flavtistka in violinistka pa sta izvedli vsaka svoj del koncerta, ki ju bomo v oddaji Nove glasbene generacije nekoliko prepletli.
Fray Bartolomé de Selma y Salaverde: Kancona št. 3
François Couperin: Kraljevi koncert št. 4
Heinrich Ignaz Franz von Biber: Passacaglia za violino solo v g-molu
Francesco Geminiani: Violinska sonata op. 1, št. 3 (izvedena na kljunasto flavto)
Johann Sebastian Bach: Violinska sonata št. 4 v c-molu, BWV 1017
Lojze Lebič: Od blizu in daleč: sedem podob za kljunaste flavte (3 stavki)
Eva Erjavec, rojena leta 1996 v Ljubljani, se je s kljunasto flavto seznanila pri sedmih letih, ko se je na Glasbeni šoli Trbovlje vpisala v prvi razred pri prof. Vilmi Lučič, kasneje pa se je učila pri Barbari Černe in Antonu Šemrovu. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je bil njen glavni predmet kljunasta flavta, pri prof. Mateji Bajt. Po glasbeni maturi, ki jo je opravila z odliko, je bila junija 2015 sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani pri isti profesorici, kjer je letos vpisana v 1. letnik magistrskega študija. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj za kljunasto flavto (Festival stare glasbe Musica Locopolitana, Festival Radovljica, mojstrski tečaj pri prof. Katharini Lugmayr v okviru Festivala Emona). Prejela je več priznanj na državnem tekmovanju TEMSIG: leta 2013 kot solistka zlato priznanje in prvo nagrado, leta 2015 kot članica komorne zasedbe La Dolce Fiamma zlato plaketo ter leta 2016 prvo nagrado ter zlato plaketo.
Mojca Jerman je študentka baročne violine v razredu Enrica Gattija na glasbenem konservatoriju v Bologni. Pred tem je zaključila študij na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Vasilija Meljnikova. V času študija se je eno leto izobraževala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Priyi Mitchell. Leta 2014 je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedla Bruchov Koncert za violino in orkester št.1. Za umetniške dosežke med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno zanimanje za baročno glasbo se je začelo že v času študija na ljubljanski akademiji, kjer je bila dve leti tudi koncertna mojstrica baročnega orkestra. V teh letih je bil njen mentor za baročno glasbo predvsem Egon Mihajlović. Od lani je študentka baročne violine pri Enricu Gattiju v Bologni, hkrati pa redno nastopa z ansamblom Antiphonus iz Zagreba, nastopila je tudi v okviru Festivala stare glasbe Harmonia Concertans Domna Marinčiča v Ljubljani. Septembra 2018 je sodelovala v mladinskem orkestru Cuban-European Youth Academy, ki ga organizira Balthasar Neumann Ensemble iz Hamburga. S klavirskim triom Rêverie je nastopala po vsej Sloveniji, Evropi in Argentini. Junija 2017 so kot solistke s Simfoničnim orkestrom RTV izvedle noviteto Leona Firšta.
Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za staro glasbo pri profesorju Egonu Mihajloviću. Leta 2015 je prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje v obliki solističnih in komornih koncertov v okviru abonmajev, strokovnih predavanj, pisanju strokovnih člankov, večkratnem sodelovanju na mednarodnih dnevih stare glasbe Malborghetto, na mednarodnem festivalu stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani. Leta 2016 je izdala prvo zgoščenko Barok. Na zaključnem koncertu International Capmpus Musica Udine 2016 je prejela prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Svirel pa je leta 2017 kot solistka osvojila zlato priznanje, posebno nagrado in se uvrstila v finale. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega tekmovanja Musica Antiqua Brugge (Belgija). V okviru projekta Carpaccio 500 je kot umetniška in idejna vodja zasnovala in izvedla dva koncerta baročne in renesančne glasbe v Kopru. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, s katero je na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 prejela srebrno priznanje. Redno se izobražuje na seminarjih in poletnih šolah pri profesorjih Michaelu Hellu, Lucii Rizzello, Federicu Maria Sardelliju, Robertu Loreggianu, Albertu Bussettiniju, Gilbertu Martinezu, Milku Lazarju, Rolfu Lislevandu, Jean-Yvesu Haymozu, Christophu Roussetu. Z letom 2018 je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Posnetek koncerta iz cikla Prisluhnimo v operi Glasbene mladine ljubljanske
V oddaji bo zvenela stara glasba, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so konec januarja nastopile tri glasbenice: flavtistka Eva Erjavec, violinistka Mojca Jerman in pianistka – čembalistka Eva Dolinšek. Zadnja je na koncertu nastopila kot korepetitorka, flavtistka in violinistka pa sta izvedli vsaka svoj del koncerta, ki ju bomo v oddaji Nove glasbene generacije nekoliko prepletli.
Fray Bartolomé de Selma y Salaverde: Kancona št. 3
François Couperin: Kraljevi koncert št. 4
Heinrich Ignaz Franz von Biber: Passacaglia za violino solo v g-molu
Francesco Geminiani: Violinska sonata op. 1, št. 3 (izvedena na kljunasto flavto)
Johann Sebastian Bach: Violinska sonata št. 4 v c-molu, BWV 1017
Lojze Lebič: Od blizu in daleč: sedem podob za kljunaste flavte (3 stavki)
Eva Erjavec, rojena leta 1996 v Ljubljani, se je s kljunasto flavto seznanila pri sedmih letih, ko se je na Glasbeni šoli Trbovlje vpisala v prvi razred pri prof. Vilmi Lučič, kasneje pa se je učila pri Barbari Černe in Antonu Šemrovu. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je bil njen glavni predmet kljunasta flavta, pri prof. Mateji Bajt. Po glasbeni maturi, ki jo je opravila z odliko, je bila junija 2015 sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani pri isti profesorici, kjer je letos vpisana v 1. letnik magistrskega študija. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj za kljunasto flavto (Festival stare glasbe Musica Locopolitana, Festival Radovljica, mojstrski tečaj pri prof. Katharini Lugmayr v okviru Festivala Emona). Prejela je več priznanj na državnem tekmovanju TEMSIG: leta 2013 kot solistka zlato priznanje in prvo nagrado, leta 2015 kot članica komorne zasedbe La Dolce Fiamma zlato plaketo ter leta 2016 prvo nagrado ter zlato plaketo.
Mojca Jerman je študentka baročne violine v razredu Enrica Gattija na glasbenem konservatoriju v Bologni. Pred tem je zaključila študij na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Vasilija Meljnikova. V času študija se je eno leto izobraževala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Priyi Mitchell. Leta 2014 je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedla Bruchov Koncert za violino in orkester št.1. Za umetniške dosežke med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno zanimanje za baročno glasbo se je začelo že v času študija na ljubljanski akademiji, kjer je bila dve leti tudi koncertna mojstrica baročnega orkestra. V teh letih je bil njen mentor za baročno glasbo predvsem Egon Mihajlović. Od lani je študentka baročne violine pri Enricu Gattiju v Bologni, hkrati pa redno nastopa z ansamblom Antiphonus iz Zagreba, nastopila je tudi v okviru Festivala stare glasbe Harmonia Concertans Domna Marinčiča v Ljubljani. Septembra 2018 je sodelovala v mladinskem orkestru Cuban-European Youth Academy, ki ga organizira Balthasar Neumann Ensemble iz Hamburga. S klavirskim triom Rêverie je nastopala po vsej Sloveniji, Evropi in Argentini. Junija 2017 so kot solistke s Simfoničnim orkestrom RTV izvedle noviteto Leona Firšta.
Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za staro glasbo pri profesorju Egonu Mihajloviću. Leta 2015 je prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje v obliki solističnih in komornih koncertov v okviru abonmajev, strokovnih predavanj, pisanju strokovnih člankov, večkratnem sodelovanju na mednarodnih dnevih stare glasbe Malborghetto, na mednarodnem festivalu stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani. Leta 2016 je izdala prvo zgoščenko Barok. Na zaključnem koncertu International Capmpus Musica Udine 2016 je prejela prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Svirel pa je leta 2017 kot solistka osvojila zlato priznanje, posebno nagrado in se uvrstila v finale. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega tekmovanja Musica Antiqua Brugge (Belgija). V okviru projekta Carpaccio 500 je kot umetniška in idejna vodja zasnovala in izvedla dva koncerta baročne in renesančne glasbe v Kopru. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, s katero je na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 prejela srebrno priznanje. Redno se izobražuje na seminarjih in poletnih šolah pri profesorjih Michaelu Hellu, Lucii Rizzello, Federicu Maria Sardelliju, Robertu Loreggianu, Albertu Bussettiniju, Gilbertu Martinezu, Milku Lazarju, Rolfu Lislevandu, Jean-Yvesu Haymozu, Christophu Roussetu. Z letom 2018 je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
829 epizod
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
V oddaji bo zvenela stara glasba, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so konec januarja nastopile tri glasbenice: flavtistka Eva Erjavec, violinistka Mojca Jerman in pianistka – čembalistka Eva Dolinšek. Zadnja je na koncertu nastopila kot korepetitorka, flavtistka in violinistka pa sta izvedli vsaka svoj del koncerta, ki ju bomo v oddaji Nove glasbene generacije nekoliko prepletli.
Fray Bartolomé de Selma y Salaverde: Kancona št. 3
François Couperin: Kraljevi koncert št. 4
Heinrich Ignaz Franz von Biber: Passacaglia za violino solo v g-molu
Francesco Geminiani: Violinska sonata op. 1, št. 3 (izvedena na kljunasto flavto)
Johann Sebastian Bach: Violinska sonata št. 4 v c-molu, BWV 1017
Lojze Lebič: Od blizu in daleč: sedem podob za kljunaste flavte (3 stavki)
Eva Erjavec, rojena leta 1996 v Ljubljani, se je s kljunasto flavto seznanila pri sedmih letih, ko se je na Glasbeni šoli Trbovlje vpisala v prvi razred pri prof. Vilmi Lučič, kasneje pa se je učila pri Barbari Černe in Antonu Šemrovu. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je bil njen glavni predmet kljunasta flavta, pri prof. Mateji Bajt. Po glasbeni maturi, ki jo je opravila z odliko, je bila junija 2015 sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani pri isti profesorici, kjer je letos vpisana v 1. letnik magistrskega študija. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj za kljunasto flavto (Festival stare glasbe Musica Locopolitana, Festival Radovljica, mojstrski tečaj pri prof. Katharini Lugmayr v okviru Festivala Emona). Prejela je več priznanj na državnem tekmovanju TEMSIG: leta 2013 kot solistka zlato priznanje in prvo nagrado, leta 2015 kot članica komorne zasedbe La Dolce Fiamma zlato plaketo ter leta 2016 prvo nagrado ter zlato plaketo.
Mojca Jerman je študentka baročne violine v razredu Enrica Gattija na glasbenem konservatoriju v Bologni. Pred tem je zaključila študij na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Vasilija Meljnikova. V času študija se je eno leto izobraževala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Priyi Mitchell. Leta 2014 je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedla Bruchov Koncert za violino in orkester št.1. Za umetniške dosežke med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno zanimanje za baročno glasbo se je začelo že v času študija na ljubljanski akademiji, kjer je bila dve leti tudi koncertna mojstrica baročnega orkestra. V teh letih je bil njen mentor za baročno glasbo predvsem Egon Mihajlović. Od lani je študentka baročne violine pri Enricu Gattiju v Bologni, hkrati pa redno nastopa z ansamblom Antiphonus iz Zagreba, nastopila je tudi v okviru Festivala stare glasbe Harmonia Concertans Domna Marinčiča v Ljubljani. Septembra 2018 je sodelovala v mladinskem orkestru Cuban-European Youth Academy, ki ga organizira Balthasar Neumann Ensemble iz Hamburga. S klavirskim triom Rêverie je nastopala po vsej Sloveniji, Evropi in Argentini. Junija 2017 so kot solistke s Simfoničnim orkestrom RTV izvedle noviteto Leona Firšta.
Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za staro glasbo pri profesorju Egonu Mihajloviću. Leta 2015 je prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje v obliki solističnih in komornih koncertov v okviru abonmajev, strokovnih predavanj, pisanju strokovnih člankov, večkratnem sodelovanju na mednarodnih dnevih stare glasbe Malborghetto, na mednarodnem festivalu stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani. Leta 2016 je izdala prvo zgoščenko Barok. Na zaključnem koncertu International Capmpus Musica Udine 2016 je prejela prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Svirel pa je leta 2017 kot solistka osvojila zlato priznanje, posebno nagrado in se uvrstila v finale. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega tekmovanja Musica Antiqua Brugge (Belgija). V okviru projekta Carpaccio 500 je kot umetniška in idejna vodja zasnovala in izvedla dva koncerta baročne in renesančne glasbe v Kopru. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, s katero je na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 prejela srebrno priznanje. Redno se izobražuje na seminarjih in poletnih šolah pri profesorjih Michaelu Hellu, Lucii Rizzello, Federicu Maria Sardelliju, Robertu Loreggianu, Albertu Bussettiniju, Gilbertu Martinezu, Milku Lazarju, Rolfu Lislevandu, Jean-Yvesu Haymozu, Christophu Roussetu. Z letom 2018 je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Posnetek koncerta iz cikla Prisluhnimo v operi Glasbene mladine ljubljanske
V oddaji bo zvenela stara glasba, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so konec januarja nastopile tri glasbenice: flavtistka Eva Erjavec, violinistka Mojca Jerman in pianistka – čembalistka Eva Dolinšek. Zadnja je na koncertu nastopila kot korepetitorka, flavtistka in violinistka pa sta izvedli vsaka svoj del koncerta, ki ju bomo v oddaji Nove glasbene generacije nekoliko prepletli.
Fray Bartolomé de Selma y Salaverde: Kancona št. 3
François Couperin: Kraljevi koncert št. 4
Heinrich Ignaz Franz von Biber: Passacaglia za violino solo v g-molu
Francesco Geminiani: Violinska sonata op. 1, št. 3 (izvedena na kljunasto flavto)
Johann Sebastian Bach: Violinska sonata št. 4 v c-molu, BWV 1017
Lojze Lebič: Od blizu in daleč: sedem podob za kljunaste flavte (3 stavki)
Eva Erjavec, rojena leta 1996 v Ljubljani, se je s kljunasto flavto seznanila pri sedmih letih, ko se je na Glasbeni šoli Trbovlje vpisala v prvi razred pri prof. Vilmi Lučič, kasneje pa se je učila pri Barbari Černe in Antonu Šemrovu. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je bil njen glavni predmet kljunasta flavta, pri prof. Mateji Bajt. Po glasbeni maturi, ki jo je opravila z odliko, je bila junija 2015 sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani pri isti profesorici, kjer je letos vpisana v 1. letnik magistrskega študija. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj za kljunasto flavto (Festival stare glasbe Musica Locopolitana, Festival Radovljica, mojstrski tečaj pri prof. Katharini Lugmayr v okviru Festivala Emona). Prejela je več priznanj na državnem tekmovanju TEMSIG: leta 2013 kot solistka zlato priznanje in prvo nagrado, leta 2015 kot članica komorne zasedbe La Dolce Fiamma zlato plaketo ter leta 2016 prvo nagrado ter zlato plaketo.
Mojca Jerman je študentka baročne violine v razredu Enrica Gattija na glasbenem konservatoriju v Bologni. Pred tem je zaključila študij na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Vasilija Meljnikova. V času študija se je eno leto izobraževala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Priyi Mitchell. Leta 2014 je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedla Bruchov Koncert za violino in orkester št.1. Za umetniške dosežke med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno zanimanje za baročno glasbo se je začelo že v času študija na ljubljanski akademiji, kjer je bila dve leti tudi koncertna mojstrica baročnega orkestra. V teh letih je bil njen mentor za baročno glasbo predvsem Egon Mihajlović. Od lani je študentka baročne violine pri Enricu Gattiju v Bologni, hkrati pa redno nastopa z ansamblom Antiphonus iz Zagreba, nastopila je tudi v okviru Festivala stare glasbe Harmonia Concertans Domna Marinčiča v Ljubljani. Septembra 2018 je sodelovala v mladinskem orkestru Cuban-European Youth Academy, ki ga organizira Balthasar Neumann Ensemble iz Hamburga. S klavirskim triom Rêverie je nastopala po vsej Sloveniji, Evropi in Argentini. Junija 2017 so kot solistke s Simfoničnim orkestrom RTV izvedle noviteto Leona Firšta.
Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za staro glasbo pri profesorju Egonu Mihajloviću. Leta 2015 je prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje v obliki solističnih in komornih koncertov v okviru abonmajev, strokovnih predavanj, pisanju strokovnih člankov, večkratnem sodelovanju na mednarodnih dnevih stare glasbe Malborghetto, na mednarodnem festivalu stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani. Leta 2016 je izdala prvo zgoščenko Barok. Na zaključnem koncertu International Capmpus Musica Udine 2016 je prejela prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Svirel pa je leta 2017 kot solistka osvojila zlato priznanje, posebno nagrado in se uvrstila v finale. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega tekmovanja Musica Antiqua Brugge (Belgija). V okviru projekta Carpaccio 500 je kot umetniška in idejna vodja zasnovala in izvedla dva koncerta baročne in renesančne glasbe v Kopru. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, s katero je na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 prejela srebrno priznanje. Redno se izobražuje na seminarjih in poletnih šolah pri profesorjih Michaelu Hellu, Lucii Rizzello, Federicu Maria Sardelliju, Robertu Loreggianu, Albertu Bussettiniju, Gilbertu Martinezu, Milku Lazarju, Rolfu Lislevandu, Jean-Yvesu Haymozu, Christophu Roussetu. Z letom 2018 je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
28. februarja 2022 je v Cukrarni kot del cikla Solo e da camera nastopil Ansambel saksofonov 96, ki je svoj nastop začel s priredbo dela Giovannija Gabrielija, potem pa je predstavil izrazito sodoben repertoar: Giovanni Gabrieli, prir. Jean-Marie Londeix:CANZONA XV Regis Campo: ZAPP'ART Barbara Thompson: CITIES NEVER SLEEP Masa Matsuura: TOYA in CYTOKINESIS II za osem saksofonov Daniel Muck: ARANEUM Drake Mabry: SAXISSIMO Arijan Mačak, Tia Ivajnšič in Boštjan Rojc, sopranski saksofon Agata Živoder, Kristina Neli Lampe in Dora Mlinarič, altovski saksofon Vida Piko Vatovec, Vida Kregar in Kristaps Vanags, tenorski saksofon Jan Tominič in Eva Saje, baritonski saksofon Marko Petek, basovski saksofon Inti Pucihar, tolkala Vida Piko Vatovec, priprava ansambla Miha Rogina, mentor
V Cukrarni je 28. februarja kot del cikla Solo e da Camera Akademije za glasbo nastopil kvartet klarinetov Accentus. Zasedba deluje od leta 2019 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Jožeta Kotarja, sestavljajo pa jo študenti klarineta Jan Ulaga, Nina Tomič, Lara Ramšak in Benjamin Burger. Do zdaj so že izvedli več uspešnih koncertov, med drugim so tudi nastopili v sklopu festivala Poletje v Celju, na republiškem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG pa so leta 2021 prejeli zlato plaketo in tretjo nagrado v kategoriji komornih skupin s pihali. Na koncertu v Cukrarni so izvedli tri dela: – Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet v F-duru, K.370, – Leon Firšt: Preludij in 4 plesi za kvartet klarinetov, – Alfred Uhl: Divertimento za kvartet klarinetov.
Klavirski Trio Rupnik je sredi aprila nastopil v Klubu Cankarjevega doma na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Na tem koncertu je izvedel Klavirski trio št. v H-duru, op. 8 Johannesa Brahmsa. Sestavljajo ga violinistka Manca, študentka magistrskega študija Univerze Mozarteum v Salzburgu v razredu Rainerja Schmidta, violončelist Nejc, ki je na Mozarteumu študent Enrica Bronzija in pianist Anže, študent magistrskega študija na Akademiji za glasbo Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Trio je začel delovati pod mentorstvom Kaje Stražar in Urše Kržič na Glasbeni šoli Vrhnika, od leta 2013 do 2016 je deloval v okviru ljubljanskega Konservatorija za glasbo pod mentorstvom Tomaža Lorenza, od leta 2017 do 2022 pa je bil na Akademiji za glasbo njegov mentor Janez Podlesek.
Poslušamo koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 15. 12. 2021 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Komorni godalni orkester Akademije za glasbo je takrat krstil novo delo Simona Kravosa, večer pa je sklenil z Dvořákovo Serenado, vmes pa je z godalci nastopila violinistka Katarina Kralj in izvedla še Mozartov Koncert za violino (temu lahko prisluhnete v oddaji Mladi virtuozi, ki je bila na sporedu 21.4.2022). Skladbo z naslovom Forlana za godalni kvartet in godalni orkester je Simon Kravos napisal v prvem letniku študija, malo pred izbruhom pandemije. Kot v koncertnem listu piše sam, je sedel za klavir in začel improvizirati v baročnem slogu. Nastala melodija mu je bila nemudoma všeč, zato jo je takoj zapisal in jo začel razvijati, potem pa jo je na predlog profesorja Bavdka priredil za godalni orkester. Serenada za godala Antonina Dvořáka sodi med najbolj priljubljena in najpogosteje izvajana njegova dela. Napisal jo je spomladi 1875 v manj kot dveh tednih, vendar pa je Dunajska filharmonija tisto poletje ni hotela izvesti, saj so menili, da je skladatelj preveč obskuren. Premiera skladbe je bila tako leta 1876 v Pragi in je utrdila Dvořákov ugled na Češkem.
Letos je Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije potekalo že 51-ič in je bilo odprto za discipline flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, petje, klavir, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili in komorne skupine jazz. Najboljši mladi glasbeniki so se pomerili med 7. in 22. marcem, po tekmovanju pa je, kot vsako leto, potekal še zaključni koncert s podelitvijo nagrad in priznanj, in sicer 28. marca v Mariboru. V prvi oddaji poslušamo posnetke najuspešnejših pihalcev, v drugi pa bodo na vrsto prišle še ostale discipline.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
2. apila smo zaznamovali Svetovni dan zavedanja o avtizmu, dnevu, ki so ga na pobudo predstavnika Združenih narodov iz Katarja kot takega razglasili Združeni narodi kot dopolnilo prejšnjim pobudam ZN za izboljšanje človekovih pravic. Cilj dneva je države članice ZN spodbujati, da sprejmejo ukrepe za ozaveščanje ljudi z motnjo avtističnega spektra po vsem svetu, sam dan pa združuje posamezne organizacije za avtizem, da pomagajo pri stvareh, kot so raziskave, diagnoze, zdravljenje in sprejemanje oseb z motnjo avtističnega spektra. Ob bližini tega dne smo pripravili nekoliko drugačno oddajo, in sicer jo posvečamo otrokom z motnjo avtističnega spektra, ki obiskujejo glasbeno šolo. Kako poteka njihovo glasbeno izobraževanje? V katero glasbeno šolo se sploh lahko vpišejo? Kako o tem pouku razmišljajo njihovi mentorji in starši? Kateri predsodki so zgolj predsodki? Nuša Piber, ustanoviteljica zasebnega zavoda za glasbeno izobraževanje DoReMi, dr. Katarina Habe, psihologinja in docentka na Akademiji za glasbo, dr. Jerneja Maček, dr. med., specialistka otroške in mladinske psihiatrije, vodja Ambulante za avtizem, Katja Zupan in Nina Kompare Volasko, mami dveh nastopajočih, in varovanci zavoda DoReMi ter Glasbenega centra Edgarja Willemsa, ki so 22. novembra nastopili v Studiu 13 Radia Slovenija.
V okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske sta jeseni nastopili dve komorni zasedbi, in sicer trobilni kvintet Trobility ter duo harmonika-saksofon v zasedbi Andrej Omejc in Teja Udovič Kovačič. Obe sta se predstavili s programom, nastalim v 20. stoletju, in sicer bomo poslušali dela Victorja Ewalda, Enriqueja Crespa, Witolda Lutoslawskega, Bele Bartoka in Mateja Bonina.
Taja Rijavec in Zarja Javh Dobernik sta jeseni nastopili v sklopu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske in z nekaj manj kot enomesečnim razmikom v Klubu Cankarjevega doma obe izvedli olomek iz cikla Pet preludijev za harfo Alojza Srebotnjaka (vsaka druge preludije) in pisan spored iz zakladnice del za harfo. Zarja Javh Dobernik: Georg Friedrich Händel: Suita v d-molu, oznaka del 437 Mihail Glinka, Milij Balakirev: Škerjanček Ekaterina Adolfovna Walter-Kühne: Fantazija na temo iz opere Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega Alphonse Hasselmans: Izvir Taja Rijavec: Gabriel Faure: Graščakinja v stolpu, op. 110 Benjamin Britten: Suita za harfo v C-duru, op. 83
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Poslušamo koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 21.2.2022 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Pod taktirko Zorana Bičanina, je takrat zaigral Simfonični orkester Alumni, ki ga sestavljajo bivši študenti Akademije za glasbo, izvedel pa je (poleg Haydnove Simfonije št. 13 v D-duru) orkestralno suito Žlahtni meščan Richarda Straussa in novo delo študenta kompozicije Simona Kravosa z naslovom Zima. Ta pravi, da ne mara niti abstraktnih naslovov skladb (kot so simfonije, sonate ...) niti programsko natančno določenih (kot so simfonične pesnitve) in naslove za svoja dela izbira nekje med obema pristopoma. Tako naslov skladbe sicer abstraktnemu dogodku – skladbi predloži neko asociacijo, ki je lahko za vsakega poslušalca drugačna in najpomembneje, ta asociacija ima potem z glasbo misteriozen, občasno celo kontrasten dialog. Vsak poslušalec si ob poslušanju zgradi svoj osebni skrivnostni svet glasbene domišljije.
Harmonikarici Manci Dornik smo v preteklosti že posvetili več oddaj, tokrat pa smo jo pred mikrofon povabili ob izidu njenega prvega albuma z naslovom Elements. Posnela ga je v Helsinkih, v katerih trenutno študira, nanj pa je uvrstila dela štirih sodobnih skladateljev, katerih dela je povezala z rdečo nitjo elementov: ognja, zraka, vode, zemlje in etra. Skladbe Joaa Pedra Oliveire, Magnusa Lindberga, Jounija Kaipainena in Mattija Laineja bo seveda sama opisala, slišali pa bomo tudi njihove odlomke. Joao Pedro Oliveira (1959-): L’Accordeon du Diable za harmoniko in elektroniko Magnus Lindberg (1958-): Jeux d’anches Jouni Kaipainen (1956-2015): Vento, op. 58 Matti Laine (1996-): IRTI za dve harmoniki (gost Krešimir Lulić) Jouni Kaipainen (1956-2015): Elemental Chanting, op.87 za violončelo in harmoniko (gost Artturi Aalto)
Poslušamo odlomka s koncertov cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, na katerih sta nastopili dve violinistki in izvedli vsaka po eno sonato. Manca Rupnik je novembra 2021 v Rdeči dvorani Magistrata izvedla Brahmsovo Sonato za violino št. 3 v d-molu, zadnjo Brahmsovo violinsko sonato, Katarina Kralj pa je za svoj nastop oktobra izbrala priljubljeno Sonato za violino in klavir v A-duru, ki jo je Cesar Franck napisal za poroko prijatelja Eugena Ysayeja.
Skladatelj Vid Ožbolt je željo po skladanju odkril med ustvarjanjem priredb, pravi pa, da je imel na začetku kar nekaj težav. Kljub temu je njegovo prvo delo Koncert za klavir, sledi pa mu Klavirski kvintet, ki so ga v studiu 13 Radia Slovenija jeseni 2021 posneli njegovi kolegi: violinista Timotej Willewaldt in Laura de Wolff, violistka Manca Kosmač, violončelistka Sofia Grassi in pianistka Neža Tovšak. Vid Ožbolt je svojo glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Kočevje, s poukom violončela in klavirja, nato pa se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer se je izobraževal in maturiral v razredu prof. Sanje Repše. Kot violončelist je sodeloval v različnih komornih sestavih in že v času šolanja v Ljubljani napisal več kot 50 priredb skladb za različne zasedbe. In prav med ustvarjanjem priredb se je v njem rodila želja ustvariti tudi kaj svojega in tako zdaj študira kompozicijo v razredu Reinharda Febla na Mozarteum v Salzburgu. Prvo delo, ki ga je napisal, je bil Koncert za klavir in orkester, ki so ga nato med pandemijo leta 2020 dijaki konservatorija izvedli v digitalni različici, potem pa se je posvetil predvsem komorni glasbi in tako je med drugim nastal tudi Klavirski kvintet.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Konec novembra je v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije nastopil godalni kvartet Emona, ki ga sestavljajo violinista Tim Skalar Demšar in Neža Capuder, violist Tilen Udovič in violončelistka Katarina Kozjek. Poslušajte njihovo interpretacijo skladb Frartes Arva Pärta, Godalni kvartet v d-molu, op. 3 Saše Šantla in Godalni kvartet v F-duru Mauricea Ravela. Godalni kvartet Emona je nastal septembra 2018, vendar pa so godalci že prej sodelovali v klavirskem kvintetu s pianistom Alvinom Čućićem. Od leta 2018 so se kot kvartet izobraževali v razredu Janeza Podleska, nato pa je leta 2020 postal njihov mentor Emile Cantor. Redno nastopajo na glasbenih večerih in festivalih, izpopolnjujejo pa se pri različnih profesorjih, kot so Monika Skalar, Goran Bakrač in Wendy Enderle Champney. Leta 2020 so na državnem tekmovanju TEMSIG osvojili 1. nagrado in posebno pohvalo za izvedbo skladbe slovenskega skladatelja, maja lani pa so osvojili 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju Concorso musicale Palmanova. Člani kvarteta se kot solisti uspešno udeležujejo domačih in tujih tekmovanj in redno sodelujejo s priznanimi orkestri in zbori v Sloveniji, med drugimi s Slovensko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in SNG opera in balet Ljubljana.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL …, včasih pa pripravimo tudi portrete opaznejših glasbenikov ali glasbenoizobraževalnih ustanov.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Neveljaven email naslov