Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V okviru največjega koncertnega abonmaja Akademije za glasbo je maja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija. Z njim so zaigrali trije študenti, tokrat se posvečamo violinistki Kaji Sešek, ki je za svoj nastop izbrala nekoliko daljši koncert – Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna. Enega danes najbolj znanih, priljubljenih in izvajanih violinski koncertov, ki pa na svoji praizvedbi ni bil najbolje sprejet. Verjetno tudi zato, ker takratni solisti ni imel časa, da bi ga zvadil – note je namreč dobil le dva dni pred nastopom.
Kaja Sešek se je začela učiti violino pri petih letih pri očetu Arminu Sešku. Leta 2012 je postala dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, leta 2017 pa je postala študentka Akademije za glasbo, kjer je zaključila dodiplomski študij v razredu Gorjana Košute. Od septembra 2022 študira na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu pri Detlefu Hahnu.
833 epizod
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
V okviru največjega koncertnega abonmaja Akademije za glasbo je maja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija. Z njim so zaigrali trije študenti, tokrat se posvečamo violinistki Kaji Sešek, ki je za svoj nastop izbrala nekoliko daljši koncert – Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna. Enega danes najbolj znanih, priljubljenih in izvajanih violinski koncertov, ki pa na svoji praizvedbi ni bil najbolje sprejet. Verjetno tudi zato, ker takratni solisti ni imel časa, da bi ga zvadil – note je namreč dobil le dva dni pred nastopom.
Kaja Sešek se je začela učiti violino pri petih letih pri očetu Arminu Sešku. Leta 2012 je postala dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, leta 2017 pa je postala študentka Akademije za glasbo, kjer je zaključila dodiplomski študij v razredu Gorjana Košute. Od septembra 2022 študira na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu pri Detlefu Hahnu.
24. junija letos je bil v Slovenski filharmoniji koncert Simfoničnega orkestra GŠ Kranj, na katerem je orkester zaigral s svojimi najboljšimi učenci. Prejšnji teden smo poslušali nastopa oboista Matija Bačiča in baritonista Nejca Urha, ta teden pa jih bo zaigralo še preostalih šest. Mariia in Anna Mirek bosta izvedli skladbo Vsemirje Matija Krečiča za klavir štiriročno in simfonični orkester, za violinista Svita Zgonca je Gašper Jereb napisal delo Svitanje, Žiga Leben je krstil skladbo Mladi virtuoz Alojza Ajdiča, flavtistka Katarina Jekovec in klarinetistka Ana Jerak pa sta izvedli dvojni koncert Tilna Slakana z naslovom Wind Tales. Simfonični orkester glasbene šole Kranj nastopa pod vodstvom dirigenta Tomaža Kukoviča.
20. junija 2024 je bil v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji koncert z naslovom Simfonična obzorja: Novosti in mladi virtuozi v organizaciji glasbene šole Kranj. Na njem je nastopil simfonični orkester šole z osmimi najboljšimi učenci, ki so izvedli koncertna dela za svoja glasbila. Kar štiri izmed teh so bile novosti, nastale prav za učence, ki so jih krstno izvedli. Ta teden bomo poslušali nastopa oboista Matije Bačiča (Introdukcija, tema in variacije za oboo in simfonični orkester Johanna Nepomuka Hummla) ter baritonista Nejca Urha (Empty chairs at empty tables iz muzikala Nesrečniki Clauda - Michela Schönberga v priredbi Tomaža Kukoviča), zaigral pa bo tudi orkester sam (Madžarski ples št. 6 v D-duru Johannesa Brahmsa). Med glasbenimi vložki bo ravnateljica glasbene šole Kranj Petra Mohorčič predstavila eno naših največjih glasbenih šol.
"Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj oziroma motenj razpoloženja, ki lahko prizadene vsakogar. Pri glasbenikih je zaradi visoke stopnje poklicnega stresa ter velikih izvajalskih pritiskov in zahtev tudi do trikrat pogostejša kot pri splošni populaciji, saj so pri njihovem delovanju stalno prisotni stresorji, kot so nenehna primerjava in tekmovalnost, finančna nestabilnost in brezposelnost, osebno žrtvovanje, izolacija in poškodbe. Ker glasbena identiteta glasbenikom predstavlja jedro njihove celostne osebnostne identitete, so lahko kritike, ki so njihov stalni spremljevalec, zelo destruktivne za njihovo osebnost." Samanta Škorja (2022): Depresivnost pri glasbenikih, magistrska naloga Samanta Škorja predstavlja temo, ki je običajno ne povezujemo z glasbeniki, pa čeprav je tudi v svetu izvajalcev resne glasbe močno prisotna. Številke vzbujajo skrb, še bolj kot to pa dejstvo, da le redki glasbeniki poiščejo strokovno pomoč.
Desetega aprila letos je v Betettovi dvorani Akademije za glasbo potekal koncert, na katerem so nastopili komorne zasedbe s harmoniko in Harmonikarski orkester Akademije za glasbo. Posebej se posvečamo orkestru, poslušali pa bomo tudi eno komorno zasedbo. Antonio Vivaldi: Koncert v a-molu za dve violini št. 8, op. 3 (prir. Borut Zagoranski) Tobjörn Lundquist: Copenhagem Music Benjamin de Murashkin: Tarangeshu Maj Brinovec: Zvezdice (Gašper Šemrov – tolkala, Jan Rantaša – harmonika) Harmonikarski orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani deluje od študijskega leta 2011/2012. Poleg rednih letnih koncertov v okviru Komornih večerov ali abonmaja Tutti je do zdaj koncertiral tudi v drugih slovenskih koncertnih središčih, pri čemer posebno pozornost posveča izvedbam izvirnih skladb slovenskih skladateljev. Od njegove ustanovitve ansambel vodi redni profesor za harmoniko Borut Zagoranski.
V okviru cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana je 4. aprila v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert dua Javornik - Novak, ki ga sestavljata kitarista Samo Novak in Martin Javornik. Predstavila sta se z deli tipičnih skladateljev za kitaro, Granadosa, Sora in Castelnuova – Tedesca, ter z glasbo Georga Friedricha Händla, ki sta jo izvajala približno dva tedna pozneje na koncertu s Kitarskim orkestrom ljubljanske akademije. Kitarista sta skupaj začela muzicirati leta 2022 v okviru predmeta komorna igra na akademiji za glasbo. Tam sta oba študenta Tomaža Rajteriča, ki je tudi mentor zasedbe. Od začetka skupnega delovanja redno prirejata koncerte po vsej Sloveniji, prav tako pa se udeležujeta tekmovanj. Na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Temsig sta leta 2023 v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in prvo nagrado ter posebno priznanje za izvedbo obvezne skladbe. Enrique Granados: Španski plesi, op. 37 - Andaluza v e-molu, št. 5 in Oriental v c-molu, št. 2. Fernando Sor: Spomin iz Rusije, op. 63 Mario Castelnuovo Tedesco: Kanonična sonatina za dve kitari, op. 196 Georg Friedrich Händel: Concerto grosso za orgle in orkester op. 4, št. 6 (Kitarski orkester Akademije za glasbo)
"Ozaveščanje javnosti o strpnosti in miru, kot temeljni človekovi vrednoti, odgovornosti, možnosti, pravici, dobrini" je moto projekta Mir - Peace katedre za trobila akademije za glasbo. V okviru projekta so študenti, alumni in profesorji akademije ustvarili nova dela s tematiko miru, njihove skladbe pa je izvedel Trobilni ansambel Akademije za glasbo Brass AG pod umetniškim vodstvom Dušana Kranjca. Zvenele so na koncertu in so sestavni del filma, ki so ga posneli v sodelovanju z AGRFT (https://www.youtube.com/watch?v=vtyH1RavMYI), zdaj pa so luč sveta ugledale tudi na CD-ju, z izdajo katerega se je projekt končal. Idejno zasnovo projekta ter izvedbo predstavlja Dušan Kranjc, ki je povedal tudi nekaj o skladbah, ki jih bomo poslušali: Richard Strauss: Also sprach Zarathustra David Veber: Perpetuum mobile Tilen Slakan: Peaceful Reverie Simon Kravos: War and Peace Andrej Misson: Poker za mir
Godalni kvartet Opifex je mlada in živahna zasedba, ki jo redno srečujemo na koncertnih odrih različnih organizatorjev, posvetili pa smo ji tudi že več oddaj Redakcije za mladinsko glasbo. Tokrat poslušamo posnetek, ki je nastal 2. 8. 2024 v Baročni dvorani Radovljiške graščine kot del cikla Slovenska mlada klasika, ki ga v okviru Slovenskega mladega abonmaja organizira kulturno društvo Odeon. Zasedbi Opifex (Nikola Pajanović, Laura de Wolff, Rebeka Skok, Sara Čano) se je pridružil še pianist Peter Bubola. Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 je Johannes Brahms sprva zasnoval kot godalni kvintet z dvema violončeloma in ga prvič spremenil po nasvetu Josepha Joachima, ki je trdil, da so godalni deli pretežki. Predelal ga je sonato za dva klavirja, ki jo je kritizirala Clara Schumann, nato pa je na predlog dirigenta Hermanna Levija nastal en danes najbolj priljubljenih klavirskih kvintetov.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Trio Plamen je kot del cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopil 4. 4. 2024 v Slovenski filharmoniji. Zasedba od leta 2020 ustvarja pod mentorstvom Miha Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vse članice so v času koncerta obiskovale 2. letnik podiplomskega študija: Špela Pokorn je klarinet študirala pri Jožetu Kotarju, Barbara Nagode violončelo v razredu Eldarja Saparayeva in Eva Založnik klavir pri Tatjani Ognjanovič. LUDWIG VAN BEETHOVEN: KLAVIRSKI TRIO V B-DURU, OP. 11 PAVLE MERKÙ: ASTRAZIONI 1956 ZA KLARINET, VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 23 PAUL JUON: TRIO MINIATUREN, OP. 18
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Izpod prstov dveh kitaristov mlajše generacije – Mateja Berlota in Matije Hozjana − tokrat zvenijo melodije tako starejšega kot tudi novejšega datuma. Matej Berlot je nastopil sredi aprila kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, Matija Hozjan pa že novembra lani kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo. J. S. Bach: Suita za lutnjo v c-molu, BWV 997, izbor stavkov D. Bogdanović: 6 balkanskih miniatur C. R. Rivera: Vrtinec plesa – Tri muze za kitaro solo Matej Berlot, kitara Luis de Narváez: Canción del emperador (Mille Regretz Josquina des Preza) H. Villa-Lobos: Etuda št. 11 M. C. Tedesco: Passacaglia, op. 180. S. Brindle: El Polifemo de Oro Matija Hozjan, kitara
Pred nami je drugi del koncerta cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 9. aprila v Cankarjevem domu. Takrat je prvič v Sloveniji zazvenela Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer v izvedbi Simfoničnega orkestra, Mešanega in Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo, sopranistke Katarine Zorec, organista Uroša Peleta in dirigenta Simona Dvoršaka. Delo temelji na glasbi za film Scott z Antarktike, ki slika ekspedicijo na Antarktiko Terra Nova, katere člani odprave so zmrznili le 11 milj pred zalogo, ki bi jim sicer rešila življenje. Vaughana Williamsa je navdušila ideja, da bo z glasbo slikal sneg in snežne viharje, hkrati pa ga je osupnila nesposobnost načrtovalcev odprave – za pet ljudi so recimo s seboj vzeli le zalogo hrane za štiri, poleg tega niso znali uporabljati pasje vprege. Amatersko načrtovanje tako zahtevne odprave je razjarilo in navdihnilo Vaughana Williamsa, njegova glasba, simfonija pa je že ob krstni izvedbi navdušila občinstvo.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo 9. aprila 2024 spremljali koncert abonmaja Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil simfonični orkester akademije z dirigentom Simonom Dvoršakom. Koncert smo takrat neposredno prenašali, zdaj pa bomo posnetek tega koncerta znova poslušali. Program je bil sestavljen klasično, tako je kot uvertura zazvenela nova skladba študenta kompozicije, sledila sta koncert in po odmoru daljše delo (Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa bo na sporedu 19. 8. 2024). Začenjamo z glasbo mladega hrvaškega skladatelja Luka Rovisa, ki je leta 2023 končal drugostopenjski študij kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Uroša Rojka. O delu Kontrastne perspektive (Contrasting perspectives) pravi, da je rezultat njegovega razmišljanja o ekonomiji glasbenega gradiva ter različnih možnosti, kako ga lahko uporablja, ne da bi se ponovil enak ali podoben zvok. Novemu delu bo sledil priljubljen Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa, ki ga bo z orkestrom izvedla ukrajinska violinistka Hanna Kryvtsova. Ta je srednjo glasbeno izobrazbo dobila na Visoki šoli za kulturo in umetnost Kostjantina Fedoroviča Dankeviča v Odesi v razredu Olene Jergijeve, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo, kjer je bil njen mentor Vasilij Meljnikov.
Violinistka Jelena Pejić je 30. 11. 2022 nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Iztokom Kocenom ter izvedla Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega. Za svojo interpretacijo je leto pozneje prejela študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. Jelena Pejić je doma iz Srbije in je svoje glasbeno šolanje začela s sedmimi leti v glasbeni šoli Stanislava Biničkega v Leskovcu. Leta 2015 je nadaljevala svojo pot na šoli za glasbene talente v Čupriji pri Milici Mladenović, leta 2021 pa je končala dodiplomski študij na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Monike Skalar. Potem se je na isti akademiji vpisala še na podiplomski študij v razredu Vasilija Meljnikova, v času koncerta pa je bila študentka drugega letnika.
A la francaise je bilo naslov koncertu, ki je 26. aprila 2023 zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in na katerem je v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo nastopil Pihalni orkester akademije. Ta od leta 2017 deluje pod vodstvom Mihe Rogina, ki za koncert vsako leto izbere vsebinsko zaokrožen program. Tokrat je torej segel po delih francoskih mojstrov, slišali bomo glasbo Lili Boulanger, Paula Faucheta in Florenta Schmitta, sama ritmično izrazna dela, v katerih se izrazi široka paleta zvočnih barv, ki jih pihalni orkester lahko prikaže z vsemi odtenki. Skladbe je orkester izvedel v izvirni francoski orkestraciji iz prve polovice 20-tega stoletja, ki predvideva tudi nekatere instrumente, ki danes niso več v uporabi, so jih pa glasbeniki nadomestili s sodobnimi alternativami. Ponovitev oddaje, ki je bila na sporedu 13.novembra 2023.
Jeseni 2023 sta v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske bila koncerta, na katerih sta zaigrali violinistki Živa Bohinc in Laura Bartelj. Živa Bohinc je študentka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega, na svojo glasbeno pot pa je stopila v Glasbeni šoli Škofja Loka in jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Tatjani Špragar. V tretjem letniku srednje šole se je vzporedno vpisala na zasebni konservatorij Schola Cantorum v Parizu, v razred Violete Smailović-Huart. Na koncertu 25. oktobra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske je zaigrala ob klavirski spremljavi Beate Ilone Barcza. Matija Bravničar: Fantazija Johannes Brahms: Sonata za violino št. 1 v G-duru, op. 78 – Deževna Laura Bartelj se je začela učiti violino pri profesorici Valeriji Jenič na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, po osmih letih pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar. V študijskem letu 2017/18 je študirala na konservatoriju Prayner na Dunaju, pozneje se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Anke Schittenhelm, za magistrski študij pa se je na tej univerzi vpisala v razred Giovannija Guzza. 27. novembra je Laura Bartelj s pianistom Naorjem Shanijem nastopila v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija na Vegovi ulici kot del cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 6 v A-duru, op. 30, št. 1.
Drugo polovico koncerta Nazaj k romantiki poslušamo danes, kajti polovico smo slišali že prejšnji teden. Koncert so organizirali Rotary klubi Ljubljana Center in Praga Mesto ter glasbeni akademiji iz Ljubljane in Prage. Prejšnji teden smo v izvedbi godalnega kvarteta Perpetuum in združene zasedbe čeških in slovenskih glasbenikov poslušali dela Emerika Berana, Marijana Lipovška, Leoša Janačka in novo delo ljubljanskega študenta kompozicije Mihe Nahtigala, ta teden pa nas čakata skladbi Antonina Dvořaka in Demetrija Žebreta v izvedbi čeških glasbenikov. ANTONÍN DVOŘÁK: MINIATURE ZA DVE VIOLINI IN VIOLO, OP. 75A Violina: ANDREA ASTRABOVÁ, Violina: KRISTÝNA JUNGOVÁ, Viola: MÁJA WITTOVÁ DEMETRIJ ŽEBRE: GODALNI KVARTET Violina: ANDREA ASTRABOVÁ, Violina: KRISTÝNA JUNGOVÁ, Viola: MÁJA WITTOVÁ, Violončelo: KEISHIRO MIKAWA LEOŠ JANÁČEK / JARMIL BURGHAUSER: DOBROU NOC Združena godalna kvarteta: Violina - Andrea Astrabova, Nuša Rejc, Kristyna Jungova in Anja Kralj, viola - Maja Wittova in Manica Slapšak, violončelo - Keishiro Mikawa in Urša Roš
18. aprila je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v organizaciji Rotary kluba Ljubljana Center potekal tretji dobrodelni koncert iz cikla Mladi talenti – dolgoročnega slovensko-češkega glasbenega projekta, v okviru katerega so zbirali sredstva za pomoč mladim nadarjenim študentom ljubljanske akademije, in sicer za udeležbo na dodatnih usposabljanjih, ki si jih sami ne bi mogli privoščiti. Pokrovitelj koncerta je bil češki veleposlanik v Sloveniji dr. Jiři Kudĕla, pri izvedbi koncerta pa so sodelovali še Rotary klub Praga – mesto ter akademiji iz Ljubljane in Prage. Koncertu so dali naslov Nazaj k romantiki, nanj pa so uvrstili dela, ki so jih skladatelji v večini ustvarili v študentskih letih, in sicer na prehodu iz romantike v sodobni čas. V luči izmenjave je bil spored koncerta seveda zastavljen češko-slovensko. Zazvenela so dela Emerika Berana, Antonina Dvořaka, Demetrija Žebreta, Marijana Lipovška, Leoša Janačka in novo delo ljubljanskega študenta kompozicije Mihe Nahtigala. Ta teden bomo v oddaji poslušali dobro polovico koncerta, skladbi Žebreta in Dvořaka pa bosta zazveneli prihodnjič. EMERIK BERAN: KRATKA PREDIGRA EMERIK BERAN: GODALNI KVARTET – MODERATO MARIJAN LIPOVŠEK: ŠTIRI SPOROČILA ZA GODALNI KVARTET GODALNI KVARTET PERPETUUM (violini - Nuša Rejc in Anja Kralj, viola - Manica Slapšak, violončelo - Urša Roš) ČEŠKA LJUDSKA: U ROKYCAN ČERNEJ LES SLOVENSKA LJUDSKA: ZELENI JURIJ Mezzosopran: ANA PLAHUTNIK, Violončelo: MANCA PLAHUTNIK MIHA NAHTIGAL: NAPREJ K ROMANTIKI LEOŠ JANÁČEK/JARMIL BURGHAUSER: DOBROU NOC Združena godalna kvarteta: violina - Andrea Astrabova, Nuša Rejc, Kristyna Jungova in Anja Kralj, viola - Maja Wittova in Manica Slapšak, violončelo - Keishiro Mikawa in Urša Roš
Lansko jesen sta na dveh koncertih zaigrala dva študenta ljubljanske Akademije za glasbo, kjer študirata harmoniko v razredu Boruta Zagoranskega. V okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo je nastopila Kiara Janko, kot del cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske pa Mile Đurđević. Kiara Janko je svoje glasbeno izobraževanje začela na Umetniški šoli v Poreču in ga nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, potem pa se je vpisala na ljubljansko akademijo. Georg Katzer: Toccata za harmoniko Joseph Haydn: Sonata št. 54 v G-duru, Hob XVI:40 Lojze Lebič: Rej Mile Đurđević Žojan prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo, letošnje šolsko leto pa je bil študent 2. letnika magistrskega študija v Ljubljani. Johann Sebastian Bach: Preludij in fuga v cis-molu, oznaka del 849 Benjamin de Murashkin: Glides by below – Zdrsi od spodaj Jesús Torres: Cadencias
Aprila 2023 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili violončelistka Nuša Planinc in violinistka Manca Rupnik. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu Karmen Pečar. Redno nastopa kot solistka ali članica komornih zasedb, poučuje mlajše generacije violončelistov in je substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Marjan Lipovšek: Balada za violončelo in klavir Leoš Janaček: Pravljica za violončelo in klavir Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir Manca Rupnik je violino začela igrati pri osmih letih v razredu Đorđeta Beraka na Glasbeni šoli Vrhnika, glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa se je vpisala na Univerzo Mozarteum, kjer je prvi letnik končala pri Igorju Ozimu, potem pa je njen profesor postal Rainer Schmidt. Več kot dvanajst let s svojima bratoma pianistom Anžetom in violončelistom Nejcem igra v Klavirskem triu Rupnik, poleg tega pa je tudi članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 – Pomladna.
Neveljaven email naslov