Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4. decembra je bil v Betettovi dvorani Kazinske palače v okviru cikla Tutti otvoritveni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo, na njem pa je nastopil Simfonični orkester Furlanije - Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti, študenti ljubljanske akademije. Na koncertu so nastopili trije, in sicer sopranistka Talita Sofija Komelj, ki je izvedla dve ariji Violette iz opere Traviata Giuseppa Verdija, basbaritonist Blaž Stajnko, ki je za svoj nastop izbral glasbo iz opere Porgy in Bess Georga Gershwina ter Divji lovec Alberta Lortzinga, in saksofonist Lan Meden, ki je poustvaril Balado Franka Martina.
833 epizod
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
4. decembra je bil v Betettovi dvorani Kazinske palače v okviru cikla Tutti otvoritveni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo, na njem pa je nastopil Simfonični orkester Furlanije - Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti, študenti ljubljanske akademije. Na koncertu so nastopili trije, in sicer sopranistka Talita Sofija Komelj, ki je izvedla dve ariji Violette iz opere Traviata Giuseppa Verdija, basbaritonist Blaž Stajnko, ki je za svoj nastop izbral glasbo iz opere Porgy in Bess Georga Gershwina ter Divji lovec Alberta Lortzinga, in saksofonist Lan Meden, ki je poustvaril Balado Franka Martina.
Tokrat bomo v oddaji krstno poslušali dva arhivna posnetka mladih pianistk, ki zdaj niso več študentke Akademije za glasbo, so pa še pred kratkim bile. Takrat smo jih povabili v naš studio, da posnamejo nekaj programa po lastni izbiri in ti posnetki nas čakajo danes. Oddajo bomo začeli z Norveškimi plesi, op. 35 Edvarda Griega v izvedbi dua Scaramouche (Neža Koželj in Najda Rus), potem pa bomo prisluhnili še Sonati v h-molu, S.178 Franza Liszta, ki jo je izbrala Ana Semič Bursač.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Tokrat bomo oddajo posvetili Klavirskemu triu Aurum, ki deluje že od leta 2016, decembra pa je nastopil v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Trio sestavljajo violinistka Rebeka Kotar, violončelistka Neža Verstovšek in pianistka Meta Kokošinek, ki so skupno muziciranje začele na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Martina Sikurja, zdaj pa so študentke drugega letnika ljubljanske Akademije za glasbo, njihov mentor je Miha Haas. Za svoj nastop so izbrale Klavirski trio v g-molu, op. 15 Bedricha Smetane, ki ga bomo slišali na koncu oddaje, ter skladbo sodobnega slovenskega skladatelja Tilna Slakana z naslovom Trio affettuoso.
Ob praznovanju 80-letnice Akademije za glasbo smo se odločili pod drobnogled vzeti vse študije, ki jih je moč vpisati na Akademiji, oziroma oddelke ter katedre, ki delujejo na njej. V zadnji izmed 14-ih oddaj, ki ste jih lahko spremljali v zadnjih treh mesecih, bo na vrsto prišla Katedra za zgodovino glasbe, ki deluje pod vodstvom dr. Darje Koter. Ta nam je seveda predstavila delovanje katedre, z njo pa smo se pogovarjali tudi o sami zgodovini Akademije za glasbo, kajti ob jubileju dr. Darja Koter pripravlja monografijo, posvečeno zgodovini naše glasbene akademije – razvoju visokošolskega glasbenega študija na naših tleh in rasti Akademije za glasbo. Poleg tega smo za konec cikla v studio povabili še dekana akademije Marka Vatovca, ki pa nam je predstavil akademijo danes in njene načrte za prihodnost.
V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo katedro za komorno glasbo. Na Vegovi ulici, kjer poteka del predavanj, smo obiskali predstojnika katedre Boruta Zagoranskega ter spoznali klavirski trio Aurum. Po njihovi vaji smo govorili še s profesorjem Miho Haasom. V oddaji se bo predstavilo tudi več komornih zasedb, ki so nastopile v okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo v Ljubljani.
Cikel oddaj, ki jih ob 80-letnici posvečamo ljubljanski akademiji za glasbo, nadaljujemo z oddelkom za glasbeno pedagogiko. Gre za enega najstarejših oddelkov, saj njegova zasnova sega že v čas, ko se je ustanavljal konservatorij za glasbo, torej v obdobje pred obstojem akademije za glasbo, kot jo poznamo danes. Gre tudi za enega večjih oddelkov, saj na njem študira več kot 65 prihodnjih glasbenih pedagogov in pedagoginj. Kako pa nastane glasbeni pedagog? Delno vsekakor ob pomoči študija, ki ga bomo v oddaji predstavili ob pomoči predstojnice oddelka dr. Branke Rotar Pance, profesoric Polone Guček Skrbinek in Marjetice Kozmus, ki redno gostita praktične nastope študentov, ter študentke tretjega letnika dodiplomskega študija Jasmine Ferencek.
V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo oddelek za godala in druge instrumente s strunami. V studiu smo gostili predstojnika oddelka, profesorja Tomaža Rajteriča in nekdanjega predstojnika, profesorja Vasilija Meljnikova. Z njima smo govorili o zgodovini poučevanja strunskih glasbil pri nas, našteli nekdanje profesorje, ki so veliko doprinesli k razvoju teh smeri, predstavili različne projekte oddelka in poudarili pomembnost raznovrstnih sodelovanj, ki prinesejo tudi več možnosti za koncertiranje, predvsem zunaj okvirov internih nastopov. K sodelovanju v oddaji smo povabili še štiri študentke in študente, ki bodo predstavili svoj pogled na študij pod pokroviteljstvom oddelka za godala in druge instrumente s strunami.
Danes bomo nadaljevali cikel oddaj, ki jih ob 80-letnici posvečamo ljubljanski Akademiji za glasbo, in sicer bomo pozornost namenili Oddelku za petje. Tudi tega bomo predstavili skozi oči študentov in profesorjev, poleg pogovorov pa v oddaji ne bo manjkalo niti glasbe v njihovi izvedbi. O študiju petja smo se pogovarjali s predstojnikom oddelka Matjažem Robinšakom, profesorico Barbaro Jernejčič Fürst, bivšo študentko Nuško Drašček Rojko in študentom Gregorjem Ravnikom.
V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, vam tokrat predstavljamo katedro za jazz. V studio smo povabili predstojnika katedre, profesorja Jako Puciharja – z njim smo spregovorili o začetkih katedre, razgibanosti predmetov, številčnosti študentk in študentov, profesorjih, ki poučujejo na katedri (a žal, le kot zunanji sodelavci), o željah po ustanovitvi oddelka in še čem. Svoj pogled na študij v okviru katedre so predstavili tudi trije študentje akademije, in sicer Jean Markič, Matjaž Jager in Jošt Lampret. Med pogovori nas bo spremljal Big Band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki ga vodi Matej Hotko.
Cikel oddaj, ki jih posvečamo akademiji ob njeni 80-letnici, nadaljujemo s tremi katedrami, ki bogatijo študij na njej. Same ne bi mogle delovati, vendar študiju na akademiji dajejo širino in z njihovim delom se sreča marsikateri študent. To so katedra za glasbenopedagoške predmete, o kateri bomo z vodjo Andrejem Grafenauerjem govorili na koncu oddaje, katedra za klavir A, B, C – torej za klavir kot neglavni predmet, ki jo bo predstavila vodja Brigita Pavlinc, in katedra za korepeticije, o kateri je govoril njen vodja Ivan Jose Vombergar. Seveda se bodo poleg profesorjev v oddaji oglasili tudi študenti, in sicer Petra Nagode, Barbara Vrhovnik, Stefan Pajanović, Urban Stanič, Vita Kovše in Matjaž Jager.
V okviru cikla, ki ga posvečamo 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, tokrat predstavljamo oddelek za staro glasbo. V studiu smo gostili predstojnika oddelka, prof. Egona Mihajlovića in študentko kljunaste flavte, Marjano Jocif, ki je na zadnjih dveh tekmovanjih TEMSIG prejela prvo nagrado ter vseh 100 točk. Je predana komorna glasbenica, željna novih znanj. Trenutno se pripravlja na študentsko izmenjavo na Dunaju ter aktivno vadi z ansamblom kljunastih flavt, ki se bo v torek, 17. decembra, predstavil na božičnem koncertu. Profesorica Mateja Bajt je zaslužna za razvoj poučevanja kljunaste flavte kot solističnega inštrumenta pri nas. Z njo smo se pogovarjali na akademiji za glasbo, pred vajo ansambla kljunastih flavt. Delček vaje smo posneli tudi za pokušino pred torkovim koncertom.
Tudi ta teden nadaljujemo cikel oddaj, ki jih ob 80-letnici namenjamo Akademiji za glasbo. Kot ste morda že ujeli, ob tem jubileju vsem oddelkom oziroma katedram, ki delujejo na akademiji, posvečamo oddaje Nove glasbene generacije in tako bo vse do konca januarja. Ta teden bomo oči uprli v enega večjih in starejših oddelkov, Oddelek za instrumente s tipkami. Ko človek pomisli na instrumente s tipkami, verjetno najprej pomisli na klavir kot enega najbolj priljubljenih instrumentov, vendar ta oddelek poleg pianistov združuje še organiste in harmonikarje. O vseh treh študijih smo se pogovarjali s profesorji, ki poučujejo posamezne instrumente (Hinkom Haasom, Renato Bauer in Borutom Zagoranskim) ter z (nekdanjimi) študenti teh oddelkov (Urbanom Staničem, Dušanom Ješelnikom in Danielom Šimekom).
Ta teden smo v studio povabili predstojnika Katedre za sodobno glasbo, profesorja Luko Juharta, ter študentke in študente, ki so sodelovali ali pa še sodelujejo pri projektih Studia za sodobno glasbo. Z njimi smo govorili o nujnosti tovrstnih predmetov na akademiji ter dragocenih izkušnjah, ki so jih pridobili med študijem. V pogovoru s profesorjem Luko Juhartom pa smo se bolj poglobili v samo delovanje katedre in Studia za sodobno glasbo, programsko zasnovo predmeta in cilje ter želje za prihodnost. Glasbeni del oddaje bodo zapolnili posnetki iz tematsko zasnovanih koncertov, ki so bili v okviru Katedre za sodobno glasbo izvedeni v zadnjih štirih letih.
Oddelek za dirigiranje je en starejših oddelkov Akademije za glasbo, ki je ob uvebi bolonjskega sistema visokošolskega izobraževanja študij orkestrskega dirigiranja dopolnil še s študijem zborovskega. Obe smeri študija nam bodo predstavili predstojnik oddelka Sebastjan Vrhovnik, profesorja Simon Dvoršak in Marko Vatovec, bivši študentki Alenka Podpečan in Mojca Lavrenčič ter študenta Jakob Barbo in Tina Poljanšek.
V tokratni oddaji bomo bolj podrobno spoznali Oddelek za pihala, trobila in tolkala ter Katedro za trobila. Z nami v studiu sta bila predstojnica oddelka, profesorica Karolina Šantl Zupan in vodja katedre, profesor Dušan Kranjc, k pogovoru pa smo povabili tudi nekaj študentk in študentov. Slednji so se nam predstavili s krajšimi izjavami o tem kaj jim pomeni študij na oddelku, izjave pa smo obogatili še z odlomki njihovih posnetih izvedb iz solističnih koncertov ali iz koncertov s komornimi zasedbami. Pogovoru o zgodovini oddelka in poteku študija bo sledil še pogled v aktualnoa dogajanje na Mednarodnih dnevih oddelka za pihala, trobila in tolkala, ki vrhunec dosegajo prav ta teden.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Neveljaven email naslov