Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
A la francaise je bilo naslov koncertu, ki je 26. aprila 2023 zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in na katerem je v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo nastopil Pihalni orkester akademije. Ta od leta 2017 deluje pod vodstvom Mihe Rogina, ki za koncert vsako leto izbere vsebinsko zaokrožen program. Tokrat je torej segel po delih francoskih mojstrov, slišali bomo glasbo Lili Boulanger, Paula Faucheta in Florenta Schmitta, sama ritmično izrazna dela, v katerih se izrazi široka paleta zvočnih barv, ki jih pihalni orkester lahko prikaže z vsemi odtenki. Skladbe je orkester izvedel v izvirni francoski orkestraciji iz prve polovice 20-tega stoletja, ki predvideva tudi nekatere instrumente, ki danes niso več v uporabi, so jih pa glasbeniki nadomestili s sodobnimi alternativami.
Ponovitev oddaje, ki je bila na sporedu 13.novembra 2023.
833 epizod
Poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenic in glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL … in pripravljamo portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
A la francaise je bilo naslov koncertu, ki je 26. aprila 2023 zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in na katerem je v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo nastopil Pihalni orkester akademije. Ta od leta 2017 deluje pod vodstvom Mihe Rogina, ki za koncert vsako leto izbere vsebinsko zaokrožen program. Tokrat je torej segel po delih francoskih mojstrov, slišali bomo glasbo Lili Boulanger, Paula Faucheta in Florenta Schmitta, sama ritmično izrazna dela, v katerih se izrazi široka paleta zvočnih barv, ki jih pihalni orkester lahko prikaže z vsemi odtenki. Skladbe je orkester izvedel v izvirni francoski orkestraciji iz prve polovice 20-tega stoletja, ki predvideva tudi nekatere instrumente, ki danes niso več v uporabi, so jih pa glasbeniki nadomestili s sodobnimi alternativami.
Ponovitev oddaje, ki je bila na sporedu 13.novembra 2023.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Na dunaju živeči slovenski skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc ustvarja glasbo za različne zasedbe, pred kratkim pa je izdal svoj prvenec The good moment / Dober trenutek na katerem svojo glasbo izvaja sam. V svojih delih pogosto združuje klasične in sodobne kompozicijske tehnike, spogleduje pa se tudi z zabavno glasbo. Katero, kako poteka njegov skladateljski proces in kako je izbiral dela za svoj prvi CD? Cavatina Jutro na ulici Za Lea Rock'n'Roll sonata Opravičilo Dober trenutek Pismo Jesenski preludij Rock sonata Večerna pesem Nočni vlak
18. marca je bil v Rdeči dvorani ljubljanskega magistrata koncert iz cikla Solo e da camera, ki ga organizira ljubljanska akademija za glasbo. Nastopila sta dva sestava, in sicer godalni kvartet Perpetuum (Urška Gutnik, Nuša Rejc, Manica Slapšak in Urša Roš) ter trio Setsuna (Jelena Pejić, Arijan Mačak in Ivan Kukurić). Kvartet je izvedel Dvořakov priljubljeni Ameriški godalni kvartet, trio pa se je predstavil z deli Jeana - Luca Defontaina, Dariusa Milhauda in Gašperja Muženiča.
Doroteo Senica je zvok prečne flavte navdušil že pri šestih letih in ko je dve leti pozneje začela igrati nanjo, se ji je uresničila želja. Že takrat se je odločila, da bo svoje življenje posvetila temu instrumentu, in tako je tudi hitro napredovala. Njena prva profesorica je bila Valerija Kamplet, ki je bila njena mentorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Tja se je vpisala že pri trinajstih, dve leti pozneje je opravila sprejemni izpit na univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pod vodstvom Michaela Martina Koflerja in pod njegovim mentorstvom tudi končala študij, vmes pa je en semester študirala še na Pariškem konservatoriju v razredu Philippa Bernolda. Poslušali bomo koncert na katerem je decembra leta 2019 izvedla dela: Dutilleuxa, Iberta in Dohnanyija in koncert na katerem je oktobra 2018 izvedla Mozartov Koncert za flavto. Erno von Dohnányi: Passacaglia za flavto solo, op. 48 Jacques Ibert: Piece za flavto solo Henri Dutilleux: Sonatino za flavto in klavir (klavir Andreja Kosmač) Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, K 314 (Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh)
28. februarja 2022 je v Cukrarni kot del cikla Solo e da camera nastopil Ansambel saksofonov 96, ki je svoj nastop začel s priredbo dela Giovannija Gabrielija, potem pa je predstavil izrazito sodoben repertoar: Giovanni Gabrieli, prir. Jean-Marie Londeix:CANZONA XV Regis Campo: ZAPP'ART Barbara Thompson: CITIES NEVER SLEEP Masa Matsuura: TOYA in CYTOKINESIS II za osem saksofonov Daniel Muck: ARANEUM Drake Mabry: SAXISSIMO Arijan Mačak, Tia Ivajnšič in Boštjan Rojc, sopranski saksofon Agata Živoder, Kristina Neli Lampe in Dora Mlinarič, altovski saksofon Vida Piko Vatovec, Vida Kregar in Kristaps Vanags, tenorski saksofon Jan Tominič in Eva Saje, baritonski saksofon Marko Petek, basovski saksofon Inti Pucihar, tolkala Vida Piko Vatovec, priprava ansambla Miha Rogina, mentor
V Cukrarni je 28. februarja kot del cikla Solo e da Camera Akademije za glasbo nastopil kvartet klarinetov Accentus. Zasedba deluje od leta 2019 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Jožeta Kotarja, sestavljajo pa jo študenti klarineta Jan Ulaga, Nina Tomič, Lara Ramšak in Benjamin Burger. Do zdaj so že izvedli več uspešnih koncertov, med drugim so tudi nastopili v sklopu festivala Poletje v Celju, na republiškem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG pa so leta 2021 prejeli zlato plaketo in tretjo nagrado v kategoriji komornih skupin s pihali. Na koncertu v Cukrarni so izvedli tri dela: – Wolfgang Amadeus Mozart: Kvartet v F-duru, K.370, – Leon Firšt: Preludij in 4 plesi za kvartet klarinetov, – Alfred Uhl: Divertimento za kvartet klarinetov.
Klavirski Trio Rupnik je sredi aprila nastopil v Klubu Cankarjevega doma na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Na tem koncertu je izvedel Klavirski trio št. v H-duru, op. 8 Johannesa Brahmsa. Sestavljajo ga violinistka Manca, študentka magistrskega študija Univerze Mozarteum v Salzburgu v razredu Rainerja Schmidta, violončelist Nejc, ki je na Mozarteumu študent Enrica Bronzija in pianist Anže, študent magistrskega študija na Akademiji za glasbo Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Trio je začel delovati pod mentorstvom Kaje Stražar in Urše Kržič na Glasbeni šoli Vrhnika, od leta 2013 do 2016 je deloval v okviru ljubljanskega Konservatorija za glasbo pod mentorstvom Tomaža Lorenza, od leta 2017 do 2022 pa je bil na Akademiji za glasbo njegov mentor Janez Podlesek.
Poslušamo koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 15. 12. 2021 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Komorni godalni orkester Akademije za glasbo je takrat krstil novo delo Simona Kravosa, večer pa je sklenil z Dvořákovo Serenado, vmes pa je z godalci nastopila violinistka Katarina Kralj in izvedla še Mozartov Koncert za violino (temu lahko prisluhnete v oddaji Mladi virtuozi, ki je bila na sporedu 21.4.2022). Skladbo z naslovom Forlana za godalni kvartet in godalni orkester je Simon Kravos napisal v prvem letniku študija, malo pred izbruhom pandemije. Kot v koncertnem listu piše sam, je sedel za klavir in začel improvizirati v baročnem slogu. Nastala melodija mu je bila nemudoma všeč, zato jo je takoj zapisal in jo začel razvijati, potem pa jo je na predlog profesorja Bavdka priredil za godalni orkester. Serenada za godala Antonina Dvořáka sodi med najbolj priljubljena in najpogosteje izvajana njegova dela. Napisal jo je spomladi 1875 v manj kot dveh tednih, vendar pa je Dunajska filharmonija tisto poletje ni hotela izvesti, saj so menili, da je skladatelj preveč obskuren. Premiera skladbe je bila tako leta 1876 v Pragi in je utrdila Dvořákov ugled na Češkem.
Letos je Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije potekalo že 51-ič in je bilo odprto za discipline flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, petje, klavir, diatonična harmonika, komorne skupine s trobili in komorne skupine jazz. Najboljši mladi glasbeniki so se pomerili med 7. in 22. marcem, po tekmovanju pa je, kot vsako leto, potekal še zaključni koncert s podelitvijo nagrad in priznanj, in sicer 28. marca v Mariboru. V prvi oddaji poslušamo posnetke najuspešnejših pihalcev, v drugi pa bodo na vrsto prišle še ostale discipline.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
2. apila smo zaznamovali Svetovni dan zavedanja o avtizmu, dnevu, ki so ga na pobudo predstavnika Združenih narodov iz Katarja kot takega razglasili Združeni narodi kot dopolnilo prejšnjim pobudam ZN za izboljšanje človekovih pravic. Cilj dneva je države članice ZN spodbujati, da sprejmejo ukrepe za ozaveščanje ljudi z motnjo avtističnega spektra po vsem svetu, sam dan pa združuje posamezne organizacije za avtizem, da pomagajo pri stvareh, kot so raziskave, diagnoze, zdravljenje in sprejemanje oseb z motnjo avtističnega spektra. Ob bližini tega dne smo pripravili nekoliko drugačno oddajo, in sicer jo posvečamo otrokom z motnjo avtističnega spektra, ki obiskujejo glasbeno šolo. Kako poteka njihovo glasbeno izobraževanje? V katero glasbeno šolo se sploh lahko vpišejo? Kako o tem pouku razmišljajo njihovi mentorji in starši? Kateri predsodki so zgolj predsodki? Nuša Piber, ustanoviteljica zasebnega zavoda za glasbeno izobraževanje DoReMi, dr. Katarina Habe, psihologinja in docentka na Akademiji za glasbo, dr. Jerneja Maček, dr. med., specialistka otroške in mladinske psihiatrije, vodja Ambulante za avtizem, Katja Zupan in Nina Kompare Volasko, mami dveh nastopajočih, in varovanci zavoda DoReMi ter Glasbenega centra Edgarja Willemsa, ki so 22. novembra nastopili v Studiu 13 Radia Slovenija.
V okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske sta jeseni nastopili dve komorni zasedbi, in sicer trobilni kvintet Trobility ter duo harmonika-saksofon v zasedbi Andrej Omejc in Teja Udovič Kovačič. Obe sta se predstavili s programom, nastalim v 20. stoletju, in sicer bomo poslušali dela Victorja Ewalda, Enriqueja Crespa, Witolda Lutoslawskega, Bele Bartoka in Mateja Bonina.
Taja Rijavec in Zarja Javh Dobernik sta jeseni nastopili v sklopu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske in z nekaj manj kot enomesečnim razmikom v Klubu Cankarjevega doma obe izvedli olomek iz cikla Pet preludijev za harfo Alojza Srebotnjaka (vsaka druge preludije) in pisan spored iz zakladnice del za harfo. Zarja Javh Dobernik: Georg Friedrich Händel: Suita v d-molu, oznaka del 437 Mihail Glinka, Milij Balakirev: Škerjanček Ekaterina Adolfovna Walter-Kühne: Fantazija na temo iz opere Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega Alphonse Hasselmans: Izvir Taja Rijavec: Gabriel Faure: Graščakinja v stolpu, op. 110 Benjamin Britten: Suita za harfo v C-duru, op. 83
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Poslušamo koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 21.2.2022 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije. Pod taktirko Zorana Bičanina, je takrat zaigral Simfonični orkester Alumni, ki ga sestavljajo bivši študenti Akademije za glasbo, izvedel pa je (poleg Haydnove Simfonije št. 13 v D-duru) orkestralno suito Žlahtni meščan Richarda Straussa in novo delo študenta kompozicije Simona Kravosa z naslovom Zima. Ta pravi, da ne mara niti abstraktnih naslovov skladb (kot so simfonije, sonate ...) niti programsko natančno določenih (kot so simfonične pesnitve) in naslove za svoja dela izbira nekje med obema pristopoma. Tako naslov skladbe sicer abstraktnemu dogodku – skladbi predloži neko asociacijo, ki je lahko za vsakega poslušalca drugačna in najpomembneje, ta asociacija ima potem z glasbo misteriozen, občasno celo kontrasten dialog. Vsak poslušalec si ob poslušanju zgradi svoj osebni skrivnostni svet glasbene domišljije.
Harmonikarici Manci Dornik smo v preteklosti že posvetili več oddaj, tokrat pa smo jo pred mikrofon povabili ob izidu njenega prvega albuma z naslovom Elements. Posnela ga je v Helsinkih, v katerih trenutno študira, nanj pa je uvrstila dela štirih sodobnih skladateljev, katerih dela je povezala z rdečo nitjo elementov: ognja, zraka, vode, zemlje in etra. Skladbe Joaa Pedra Oliveire, Magnusa Lindberga, Jounija Kaipainena in Mattija Laineja bo seveda sama opisala, slišali pa bomo tudi njihove odlomke. Joao Pedro Oliveira (1959-): L’Accordeon du Diable za harmoniko in elektroniko Magnus Lindberg (1958-): Jeux d’anches Jouni Kaipainen (1956-2015): Vento, op. 58 Matti Laine (1996-): IRTI za dve harmoniki (gost Krešimir Lulić) Jouni Kaipainen (1956-2015): Elemental Chanting, op.87 za violončelo in harmoniko (gost Artturi Aalto)
Poslušamo odlomka s koncertov cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, na katerih sta nastopili dve violinistki in izvedli vsaka po eno sonato. Manca Rupnik je novembra 2021 v Rdeči dvorani Magistrata izvedla Brahmsovo Sonato za violino št. 3 v d-molu, zadnjo Brahmsovo violinsko sonato, Katarina Kralj pa je za svoj nastop oktobra izbrala priljubljeno Sonato za violino in klavir v A-duru, ki jo je Cesar Franck napisal za poroko prijatelja Eugena Ysayeja.
Skladatelj Vid Ožbolt je željo po skladanju odkril med ustvarjanjem priredb, pravi pa, da je imel na začetku kar nekaj težav. Kljub temu je njegovo prvo delo Koncert za klavir, sledi pa mu Klavirski kvintet, ki so ga v studiu 13 Radia Slovenija jeseni 2021 posneli njegovi kolegi: violinista Timotej Willewaldt in Laura de Wolff, violistka Manca Kosmač, violončelistka Sofia Grassi in pianistka Neža Tovšak. Vid Ožbolt je svojo glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Kočevje, s poukom violončela in klavirja, nato pa se je vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer se je izobraževal in maturiral v razredu prof. Sanje Repše. Kot violončelist je sodeloval v različnih komornih sestavih in že v času šolanja v Ljubljani napisal več kot 50 priredb skladb za različne zasedbe. In prav med ustvarjanjem priredb se je v njem rodila želja ustvariti tudi kaj svojega in tako zdaj študira kompozicijo v razredu Reinharda Febla na Mozarteum v Salzburgu. Prvo delo, ki ga je napisal, je bil Koncert za klavir in orkester, ki so ga nato med pandemijo leta 2020 dijaki konservatorija izvedli v digitalni različici, potem pa se je posvetil predvsem komorni glasbi in tako je med drugim nastal tudi Klavirski kvintet.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Neveljaven email naslov