Frank Martin je skladatelj, ki ni napisal veliko za orgle, vseeno pa so njegova orgelska dela med koncertnimi orgelskimi izvajalci priljubljena. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Pasacaglia za orgle, Sonata da chiesa za flavto in orgle ter Agnus Dei so skladbe, prežete z melanholijo, liričnega značaja in globoko osebno izpovedne. Kot tudi druge njegove skladbe. »Že od začetka se je izkazal kot lirik, ne kot simfonik, in sicer kot epski lirik, umetnik, čigar glasba poje, poje z dolgim ​​dihom, ki se razteza v širino in globino,« je o njem zapisal Ernest Ansermet. Pomen človeškega glasu v opusu Franka Martina bi lahko povezali tudi z dejstvom, da je bil veren, saj je izhajal iz družine pastorja. Religiozno ozadje, čeprav na drugačen način, lahko začutimo tudi v delih njegovih sodobnikov Hermanna Schroederja in Andréa Joliveta.