Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frank Martin je skladatelj, ki ni napisal veliko za orgle, vseeno pa so njegova orgelska dela med koncertnimi orgelskimi izvajalci priljubljena. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Pasacaglia za orgle, Sonata da chiesa za flavto in orgle ter Agnus Dei so skladbe, prežete z melanholijo, liričnega značaja in globoko osebno izpovedne. Kot tudi druge njegove skladbe.
»Že od začetka se je izkazal kot lirik, ne kot simfonik, in sicer kot epski lirik, umetnik, čigar glasba poje, poje z dolgim dihom, ki se razteza v širino in globino,« je o njem zapisal Ernest Ansermet.
Pomen človeškega glasu v opusu Franka Martina bi lahko povezali tudi z dejstvom, da je bil veren, saj je izhajal iz družine pastorja. Religiozno ozadje, čeprav na drugačen način, lahko začutimo tudi v delih njegovih sodobnikov Hermanna Schroederja in Andréa Joliveta.
Frank Martin je skladatelj, ki ni napisal veliko za orgle, vseeno pa so njegova orgelska dela med koncertnimi orgelskimi izvajalci priljubljena. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Pasacaglia za orgle, Sonata da chiesa za flavto in orgle ter Agnus Dei so skladbe, prežete z melanholijo, liričnega značaja in globoko osebno izpovedne. Kot tudi druge njegove skladbe.
»Že od začetka se je izkazal kot lirik, ne kot simfonik, in sicer kot epski lirik, umetnik, čigar glasba poje, poje z dolgim dihom, ki se razteza v širino in globino,« je o njem zapisal Ernest Ansermet.
Pomen človeškega glasu v opusu Franka Martina bi lahko povezali tudi z dejstvom, da je bil veren, saj je izhajal iz družine pastorja. Religiozno ozadje, čeprav na drugačen način, lahko začutimo tudi v delih njegovih sodobnikov Hermanna Schroederja in Andréa Joliveta.
Pariz je mesto z visoko razvito in bogato orgelsko kulturo. Pariški organisti še posebno slovijo po svojih improvizacijah, mesto pa se ponaša tudi z enim izmed najkakovostnejših orgelskih izdelovalcev vseh časov, to je Aristide Cavaille-Coll. Orgle tega slavnega orglarskega mojstra iz 19. stoletja stoje po mnogih pariških cerkvah, pa tudi drugod po svetu, po njem se še danes zgledujejo mnogi drugi orgelski izdelovalci.
Nemško orgelsko glasbo 19. stoletja predstavlja ugledna ameriška orglavka Carole Terry. Pot raziskovanja in izvajanja orgelske glasbe jo je že večkrat popeljala tudi v Evropo. Obiskala je glavno mesto severnonemške dežele Mecklenburg-Pomorjansko. V katedrali v Schwerinu je igrala na historične orgle iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast. Na teh orglah je izvedla pester izbor skladb nemških skladateljev, ki so delovali v 19. stoletju: dela Johanna Gottloba Topferja, Johanna Christiana Heinricha Rincka, Augusta Wilhelma Bacha, Johanna Georga Herzoga in Josepha Gabriela Rheinbergerja.
V ospredju tokratne oddaje bosta francoska baročna orgelska mojstra Pierre du Mage in Claude Balbastre. Obeh se letos posebej spominjamo – od rojstva Pierra du Maga mineva 350 let, od rojstva Clauda Balbastra pa 300 let. Oba povezuje tudi kompozicijski slog, značilen za francoski barok, z mnogimi ornamenti in barvito registracijo.
Predstavljamo glasbo čeških orgelskih mojstrov, Bohuslava Mateja Černohorskega, Jana Zacha, Josefa Segerja, Josefa Bohuslava Foersterja in Bedřicha Antonína Wiedermanna.
Neveljaven email naslov