Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
9. julija bo minilo 100 let od smrti francoskega organista, skladatelja, glasbenega pedagoga in improvizatorja Pierra Cochereauja, hkrati je v letošnjem marcu minilo 40 let od njegove prezgodnje smrti. Tokratna oddaja bo zato v znamenju njegovih improvizacij in interpretacij orgelskih skladb francoskih avtorjev. Kot organist je služboval v katedrali Notre Dame v Parizu, kjer je nasledil Louisa Vierna, skladatelja in organista, ki je umrl za notredamskimi orglami med izvedbo svojega 1750. orgelskega recitala. To se je zgodilo 2. junija leta 1937, naključje ali ne pa je bilo, da se je Pierre Cochereau ravno na tisti dan prvič zares seznanil z orglami. Takrat je namreč dobil ključ od lokalne vaške cerkve v južni Franciji, kamor ga je oče poslal na okrevanje zaradi slabega zdravja in prav takega uspeha v šoli, orgle delavnice Cavaille Coll pa mu je razkazal tamkajšnji organist.To je pomenilo začetek njegovega druženja z orglami, glasbilom, ki ga je zatem vse življenje spremljalo tudi na njegovi poklicni poti.
Frank Martin je skladatelj, ki ni napisal veliko za orgle, vseeno pa so njegova orgelska dela med koncertnimi orgelskimi izvajalci priljubljena. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Pasacaglia za orgle, Sonata da chiesa za flavto in orgle ter Agnus Dei so skladbe, prežete z melanholijo, liričnega značaja in globoko osebno izpovedne. Kot tudi druge njegove skladbe. »Že od začetka se je izkazal kot lirik, ne kot simfonik, in sicer kot epski lirik, umetnik, čigar glasba poje, poje z dolgim dihom, ki se razteza v širino in globino,« je o njem zapisal Ernest Ansermet. Pomen človeškega glasu v opusu Franka Martina bi lahko povezali tudi z dejstvom, da je bil veren, saj je izhajal iz družine pastorja. Religiozno ozadje, čeprav na drugačen način, lahko začutimo tudi v delih njegovih sodobnikov Hermanna Schroederja in Andréa Joliveta.
Neveljaven email naslov