Rodil se je v avstrijskem Gradcu, kamor se je zatekla mama, da bi zaščitila še nerojenega otroka, potem, ko so nacisti v Mariboru spomladi 1942 ustrelili njegovega očeta. Najprej je končal študij agronomije in pred dobrimi tremi desetletji magistriral iz krajinske arhitekture. Deloval je na zavodu za urbanizem Maribor, kjer je že na samem začetku s projektom magdalenskega parka razburil tiste, ki so nasprotovali velikemu otroškemu igrišču. Kasneje sodeloval pri urejanju kmetijskega prostora v Prekmurju in v Vipavski dolini, zasnoval sistem mestnega zelenja v projektu Mariboru – jug in ureditev pokopališča Dobrava. Njegova zasnova travnatega pokopališča v Vuzenici pa je našla svoje mesto v britanski knjigi New European Landscape. Z mag. Nikom Staretom, ki se kljub upokojitvi še vedno aktivno zavzema za mestne zelene površine smo se pomudili v mariborskem mestnem parku.