Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Iztok Ilich
Bere Alenka Resman Langus
Ljubljana : ZRC SAZU, 2017
Migracije, množične selitve, največkrat zaradi iskanja ugodnejših življenjskih razmer ali bega pred vojnimi pustošenji, so stara kot človeški rod. Na začetku 21. stoletja so predvsem vojne in pomanjkanje povzročile tako množične premike prebivalstva z Bližnjega vzhoda in Afrike predvsem v Evropo, da tako imenovana migrantska kriza že stresa temelje gospodarske in politične ureditve najrazvitejših delov sveta. Če pritisk ne bi bil tako silovit in če ga ne bi spremljalo toliko tragičnih človeških zgodb, to najbrž ne bi vzbujalo tolikšne pozornosti, saj je množično odhajanje zlasti mlajših moških iz manj razvitega juga in vzhoda Stare celine proti njenemu industrializiranemu severu in še naprej v Ameriko znano že iz prejšnjih stoletij. Obdobja velikih lakot in predvsem obe svetovni vojni so to živo reko le še pomnožili, pri čemer se je med izseljenci, ki so praviloma odhajali s trebuhom za kruhom, v zadnjem stoletju vse bolj povečeval delež političnih beguncev.
Slovenci v tem pogledu niso bili in nismo nič izjemnega. Nasprotno, izseljenstvo je globoko zaznamovalo predvsem Belo krajino, Prekmurje in druge, predvsem od kmetijstva in drobne obrti odvisne in zato razmeroma zaostale pokrajine na južnem in vzhodnem robu slovenskega sveta. Izseljevanje za golo preživetje je zgodovinski vrhunec doseglo ob koncu 19. stoletja, v ta čas pa sodijo tudi začetki znanstvenega preučevanja tega družbenega pojava. Bolj poglobljeno se je nadaljevalo v tridesetih letih prejšnjega stoletja že v okviru ljubljanske univerze, intenzivnejše in na več področij razvejano pa je postalo zlasti pol stoletja pozneje, ko je bil ustanovljen Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Tridesetletni jubilej je bil poglavitni povod za nastanek meddisciplinarnega zbornika Raziskovanje slovenskega izseljenstva: vidiki, pristopi, vsebine, ki poleg izčrpnega pregleda dosedanjega dela Inštituta prinaša tudi prispevke mlajših sodelavcev in predstavnikov še nekaterih drugih strok o različnih vidikih izseljenstva.
Janja Žitnik Serafin in Aleksij Kalc, urednika zbornika, naslovljenega po jeseni 2016 organiziranem posvetu, sta v uvodnih poglavjih označila namen in pomen izdaje: Kalc je orisal premik od preučevanja slovenskega izseljenstva k migrantskim študijam, Žitnik Serafinova pa razvoj Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in njegov prispevek k izseljenskim študijam. Oba tudi opozarjata na pomen teh raziskav za razumevanje in obvladovanje družbenih razmer oziroma migracijskih pojavov v Sloveniji v vlogi ‘evropske migracijske mejne krajine’. Ti, pojavi, povzema Kalc, „trkajo na vest, še bolj pa burijo duhove s strahovi, občutki ogroženosti za usodo našega družbenopolitičnega sistema in kulturne identitete ter z dilemami glede odnosov med nami in drugimi“.
V prvem tematskem sklopu Izbrani vidiki raziskovanja slovenskega izseljenstva, sodelujejo Marina Lukšič Hacin, Žarko Lazarević, Mirjam Milharčič Hladnik in Miha Koderman. Razdelek Pristopi, metode, kategorizacija sestavljajo prispevki Damirja Josipoviča, Martine Bufolin in Nataše Rogelja ter Maruše Verbič Koprivšek, tretji sklop Aktualna vprašanja pa so s svojimi spisi zaokrožili Marijanca Ajša Vižintin, Dejan Valentinčič, Jure Gombač in Jerneja Brumen. Vsak iz svojega vidika ugotavljajo, da se izseljenstvo ali kako drugače imenovano ne zgolj začasno odhajanje za bolje plačanim delom in bolj odprtimi možnostmi za uresničevanje najrazličnejših idej v drugih okoljih neustavljivo nadaljuje. Najbogatejše družbe s tem veliko pridobijo, manj razvite še več izgubijo, povsod pa prihaja do velikih sprememb. Obenem imamo opraviti s čedalje obsežnejšimi migracijami, ki s svojo problematiko obremenjujejo in polarizirajo tudi naš prostor. Ta doslej slabo raziskani pojav, žal, spremlja še ena stalnica. Aleksij Kalc najprej spomni na ugotovitev iz desetletja pred prvo svetovno vojno, ki kaže na brezbrižnost in fatalizem politike ob množičnem odhajanju najboljših narodnih moči, nato pa opozori, da so tudi v našem času „migracije znova z vso silo prodrle v ospredje družbenih dogajanj in zasedle vrh nacionalnih in mednarodnih agend“. Pri tem slovenska migracija, izražena v številu v zadnjem desetletju odhajajočih mladih iz Slovenije, „kot že večkrat v preteklosti spet opozarja na svoje mesto v družbenem dogajanju, in to na različnih ravneh, od demografije do vprašanja sožitja“.
Tema, ki je ne bi smeli v nedogled skrivati pod preprogo …!
Avtor recenzije: Iztok Ilich
Bere Alenka Resman Langus
Ljubljana : ZRC SAZU, 2017
Migracije, množične selitve, največkrat zaradi iskanja ugodnejših življenjskih razmer ali bega pred vojnimi pustošenji, so stara kot človeški rod. Na začetku 21. stoletja so predvsem vojne in pomanjkanje povzročile tako množične premike prebivalstva z Bližnjega vzhoda in Afrike predvsem v Evropo, da tako imenovana migrantska kriza že stresa temelje gospodarske in politične ureditve najrazvitejših delov sveta. Če pritisk ne bi bil tako silovit in če ga ne bi spremljalo toliko tragičnih človeških zgodb, to najbrž ne bi vzbujalo tolikšne pozornosti, saj je množično odhajanje zlasti mlajših moških iz manj razvitega juga in vzhoda Stare celine proti njenemu industrializiranemu severu in še naprej v Ameriko znano že iz prejšnjih stoletij. Obdobja velikih lakot in predvsem obe svetovni vojni so to živo reko le še pomnožili, pri čemer se je med izseljenci, ki so praviloma odhajali s trebuhom za kruhom, v zadnjem stoletju vse bolj povečeval delež političnih beguncev.
Slovenci v tem pogledu niso bili in nismo nič izjemnega. Nasprotno, izseljenstvo je globoko zaznamovalo predvsem Belo krajino, Prekmurje in druge, predvsem od kmetijstva in drobne obrti odvisne in zato razmeroma zaostale pokrajine na južnem in vzhodnem robu slovenskega sveta. Izseljevanje za golo preživetje je zgodovinski vrhunec doseglo ob koncu 19. stoletja, v ta čas pa sodijo tudi začetki znanstvenega preučevanja tega družbenega pojava. Bolj poglobljeno se je nadaljevalo v tridesetih letih prejšnjega stoletja že v okviru ljubljanske univerze, intenzivnejše in na več področij razvejano pa je postalo zlasti pol stoletja pozneje, ko je bil ustanovljen Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU. Tridesetletni jubilej je bil poglavitni povod za nastanek meddisciplinarnega zbornika Raziskovanje slovenskega izseljenstva: vidiki, pristopi, vsebine, ki poleg izčrpnega pregleda dosedanjega dela Inštituta prinaša tudi prispevke mlajših sodelavcev in predstavnikov še nekaterih drugih strok o različnih vidikih izseljenstva.
Janja Žitnik Serafin in Aleksij Kalc, urednika zbornika, naslovljenega po jeseni 2016 organiziranem posvetu, sta v uvodnih poglavjih označila namen in pomen izdaje: Kalc je orisal premik od preučevanja slovenskega izseljenstva k migrantskim študijam, Žitnik Serafinova pa razvoj Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in njegov prispevek k izseljenskim študijam. Oba tudi opozarjata na pomen teh raziskav za razumevanje in obvladovanje družbenih razmer oziroma migracijskih pojavov v Sloveniji v vlogi ‘evropske migracijske mejne krajine’. Ti, pojavi, povzema Kalc, „trkajo na vest, še bolj pa burijo duhove s strahovi, občutki ogroženosti za usodo našega družbenopolitičnega sistema in kulturne identitete ter z dilemami glede odnosov med nami in drugimi“.
V prvem tematskem sklopu Izbrani vidiki raziskovanja slovenskega izseljenstva, sodelujejo Marina Lukšič Hacin, Žarko Lazarević, Mirjam Milharčič Hladnik in Miha Koderman. Razdelek Pristopi, metode, kategorizacija sestavljajo prispevki Damirja Josipoviča, Martine Bufolin in Nataše Rogelja ter Maruše Verbič Koprivšek, tretji sklop Aktualna vprašanja pa so s svojimi spisi zaokrožili Marijanca Ajša Vižintin, Dejan Valentinčič, Jure Gombač in Jerneja Brumen. Vsak iz svojega vidika ugotavljajo, da se izseljenstvo ali kako drugače imenovano ne zgolj začasno odhajanje za bolje plačanim delom in bolj odprtimi možnostmi za uresničevanje najrazličnejših idej v drugih okoljih neustavljivo nadaljuje. Najbogatejše družbe s tem veliko pridobijo, manj razvite še več izgubijo, povsod pa prihaja do velikih sprememb. Obenem imamo opraviti s čedalje obsežnejšimi migracijami, ki s svojo problematiko obremenjujejo in polarizirajo tudi naš prostor. Ta doslej slabo raziskani pojav, žal, spremlja še ena stalnica. Aleksij Kalc najprej spomni na ugotovitev iz desetletja pred prvo svetovno vojno, ki kaže na brezbrižnost in fatalizem politike ob množičnem odhajanju najboljših narodnih moči, nato pa opozori, da so tudi v našem času „migracije znova z vso silo prodrle v ospredje družbenih dogajanj in zasedle vrh nacionalnih in mednarodnih agend“. Pri tem slovenska migracija, izražena v številu v zadnjem desetletju odhajajočih mladih iz Slovenije, „kot že večkrat v preteklosti spet opozarja na svoje mesto v družbenem dogajanju, in to na različnih ravneh, od demografije do vprašanja sožitja“.
Tema, ki je ne bi smeli v nedogled skrivati pod preprogo …!
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Celjsko gledališče je otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto, sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov: Lutza Hübnerja, z naslovom MARJETKA, STRAN 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof. Lutz Hübner: MARJETKA, STRAN 89 Prevajalec Darko Čuden Režiser Andrej Jus Dramaturginja Ana Obreza Scenografka Urša Vidic Kostumograf Andrej Vrhovnik Avtorica glasbe Polona Janežič Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Andrej Jus, Urša Vidic, Denis Kresnik Igrajo Renato Jenček Živa Selan Luka Bokšan Premieri 16. in 18. septembra 2020
Potential States Moment, Gledališče Glej, Ballhaus Ost / premiera 18.09.2020 Koncept: Eva Nina Lampič in Beliban zu Stolberg Zasnova in izvedba: Barbara Kukovec (Maribor, Ljubljana), Eva Nina Lampič, Beliban zu Stolberg, Linda Vaher (Berlin) Scenografija in dokumentacija: Dani Modrej Oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Dramaturško svetovanje: Fabian Löwenbrück Produkcija: Nika Bezeljak (Moment), Barbara Poček (Gledališče Glej), Tina Pfurr (Ballhaus Ost) Izvršna produkcija: Anna Mareike Holtz (ehrliche arbeit) Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ljubljana, Fundacija Robert Bosch (Nemčija) Sinoči so na Intimnem odru premierno izvedli predstavo Potential States, ki tematizira Jugoslavijo in Kurdistan, hkrati pa zgodovinske vzorce in značilnosti obeh držav vpleta tudi v uprizoritveni dogodek. Gre za koprodukcijo mariborskega Momenta, Gledališča Glej in berlinskega Ballhaus Osta, ki jo bodo prihodnji teden premierno predstavili še v Ljubljani, oktobra pa tudi v Berlinu. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Dani Modrej
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.
Oče Romuald/Lovrenc Marušič: Škofjeloški pasijon Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj Premieri: 10.septembra 2020 Prešernovo gledališče Kranj; 24. oktobra 2020 Mestno gledališče Ptuj Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj Režiser: Jernej Lorenci Dramaturg: Matic Starina Koreograf in asistent režiserja: Gregor Luštek Scenograf: Branko Hojnik Kostumografka: Belinda Radulović Skladatelj: Branko Rožman Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel Oblikovalec maske: Matej Pajntar Inspicient in rekviziter: Ciril Roblek Šepetalka: Judita Polak Igrajo: Darja Reichman Blaž Setnikar Miha Rodman Doroteja Nadrah k. g. Miranda Trnjanin k. g. Gregor Zorc k. g. Pesem 'Oljsko goro tiha noč pokriva' na posnetku poje Pipa Lorenci
V Mestnem gledališču ljubljanskem prejšnje sezone niso mogli speljati do konca, zato je prva septembrska premiera še pomladni dolg; režiserka Barbara Hieng Samobor, sicer direktorica in umetniška vodja gledališča, je na oder studia postavila besedilo španskega avtorja Joséja Cabeze, ki je nastalo kot scenarij za film Sedem let – prevedel ga je Ignac Fock. Vodilna četverica podjetja – v izvirniku so to večinoma moški, v slovenski različici z naslovom Trije milijoni minut pa same ženske – se zaradi nezakonitih poslovnih praks znajde pred dilemo: nekdo se bo moral žrtvovati, prevzeti krivdo in iti za 7 let v zapor; tako bo podjetje rešeno, ostali pa na prostosti. Vtise po premieri psihološkega trilerja Trije milijoni minut je zbrala Staša Grahek. Po filmskem scenariju 7 let (7 anos), 2017 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 8. september 2020 prevajalec Ignac Fock režiserka in avtorica priredbe Barbara Hieng Samobor dramaturginja Eva Mahkovic scenograf Darjan Mihajlović Cerar kostumografka Bjanka Adžić Ursulov lektorica Maja Cerar oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik oblikovalec tona Sašo Dragaš asistentka dramaturginje in šepetalka na vajah (študijsko) Ida Brancelj Nastopajo Judita Zidar, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Ana Pavlin, Klara Kuk k. g., Jana Zupančič (glas) Judita Zidar, Ana Pavlin, Klara Kuk, Mojca Funkl, Tjaša Železnik Avtor fotorafije: Peter Giodani
Neveljaven email naslov