Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marcel I. Katka: Anja ali Nova Julija

20.08.2018

Avtor recenzije: Klemen Kordež Bere Alekander Golja

Ljubljana : samozaložba, 2017

Ljubezenski roman Anja ali Nova Julija je izšel pod nenavadnim psevdonimom Marcel I. Katka. A bralec bo morda presenečen ob kolofonu, v katerem je jasno naveden pisatelj dela, Andrej Pogorelec – avtor sedmih proznih del, doktor literarnih ved in dobitnik nagrade Kalanovega sklada za objave s področja klasifikacije leposlovja. A kaj je razlog za namerno neuspešno skrivanje imena pisca? Kako naj si razlagamo omenjeni psevdonim? In zakaj knjiga, čeprav izdana v samozaložbi, po oblikovnih značilnostih spominja na kultno knjižno zbirko Lirika?

Prvi ključ do razumevanja obravnavanega romana se skriva v kratkem besedilcu na koncu knjige, kjer lahko preberemo: »V sodobni ljubezenski zgodbi glavna protagonista Anja in Anej iščeta poti iz labirintov svojih lastnih čustev in strasti, pri tem pa naletita na ogledala literarne zgodovine, v katerih se za njunima podobama skrivajo sence bolj ali manj oddaljene preteklosti«. Pogorelec na ozadju mučnega ljubezenskega odnosa med Anejem in Anjo izrisuje kopico literarnih likov iz preteklosti, posebej s pomočjo Rousseaujeve klasike Julija ali Nova Heloiza, a tudi z omembami Danteja, Petrarke in Prešerna. Ob tem se dotakane na videz nepomirljivega nasprotja med, recimo jima newageem in bolj klasičnim pristopom do temeljnih bivanjskih vprašanj, ki zadevajo ljubezen in človekovo smrtnost. V delu si zato večkrat stojijo nasproti stališča med psihološkim romanesknim priročnikom Psi, ki je bil pred leti na Slovenskem prava prodajna uspešnica, in parafrazo Katke, »ki ni bil nikoli Kafka«, Žojsa, ki »ni bil nikoli Joyce« in Prusta, ki ni bil nikoli Proust. Gre za »travestijo tiste, kako se že reče, postmodernistične sorte«, parodira avtor svoje delo, ob tem pa citatnost v knjigi največkrat začini s komičnimi dovtipi in besednimi vragolijami, vseskozi pa ohranja spoštljiv odnos do vseh v romanu nanizanih stališč. Na tem mestu je vredno izpostaviti že omenjeno »Katko«, ki je, če gre verjeti besedilu s konca knjige, soavtorica romana, zato si psevdonim Marcel I. Katka morda lahko razlagamo kot »Marcel in Katka«, ki sta pravzaprav skupaj napisala delo. V skladu z najrazličnejšimi prekrivanji in zastranitvami, ki smo jim priča v romanu, tudi glavna protagonista Anja in Anej v knjigi s skupnimi močmi pišeta knjigo.

Anja ali Nova Julija je nadvse berljivo delo, vendar mu, po mojem mnenju, manjka drugo branje, t. i. strokovno uredniško branje, ki bi sicer domišljeno zastavljen in suvereno izpisan roman dodobra prečesalo in odstranilo nekatere očitne napake. Marcel I. Katka namreč vse prevečkrat prelomita pripoved z nepotrebnimi vložki iz popolnoma drugih literarnih registrov. Zdaj iz tretjeosebnega pripovedovalca preskočita v prvega, nato pripovedovalec romana brez pravega razloga zavzame meta pozicijo, se pravi, začne sam sebe popravljati in v isti sapi oštevati bralca. Potem nenadoma ni več jasno, ali roman piše anonimni tretjeosebni pripovedovalec ali glavni protagonist Anej ali sam Marcel Proust. Bržčas so ti literarni prijemi namerni in premišljeni, a avtorja s preveliko mero konceptualnega angažmaja v delu dodobra izpodrineta manj očiten, a še kako pomemben vidik literarnih del: širino pripovedovalske mase. Roman je okleščen vsega »nepotrebnega«, skoraj vsega, kar se neposredno ne vključuje v naprej začrtano strukturo, zato se ponekod bere malček suho in celo brezbarvno. V luči premočne konceptualne hrbtenice romana lahko razumemo tudi že omenjene oblikovne značilnosti knjige, saj sam nikakor nisem našel neposredne povezave med obravnavanim romanom in zbirko Lirika, zato se zdi, da je bila odločitev za tovrsten design sprejeta v preveliki želji po vseprežemajoči citatnosti.

Kljub naštetim pomanjkljivostim pa roman Anja ali Nova Julija ponuja nemalo bralskih užitkov, saj avtorja z neizprosnim tempom, inventivnimi besednimi domislicami, ljubezenskim brodolomom in presenetljivim koncem ponujata kvalitetno delo. Le žal pa nam je lahko, da je knjiga izšla v samozaložbi – ne samo zaradi že omenjenega manka uredniškega branja, ampak predvsem zato, ker zaradi te okoliščine ne bo deležna tolikšne pozornosti, kot bi si jo sicer zaslužila.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Marcel I. Katka: Anja ali Nova Julija

20.08.2018

Avtor recenzije: Klemen Kordež Bere Alekander Golja

Ljubljana : samozaložba, 2017

Ljubezenski roman Anja ali Nova Julija je izšel pod nenavadnim psevdonimom Marcel I. Katka. A bralec bo morda presenečen ob kolofonu, v katerem je jasno naveden pisatelj dela, Andrej Pogorelec – avtor sedmih proznih del, doktor literarnih ved in dobitnik nagrade Kalanovega sklada za objave s področja klasifikacije leposlovja. A kaj je razlog za namerno neuspešno skrivanje imena pisca? Kako naj si razlagamo omenjeni psevdonim? In zakaj knjiga, čeprav izdana v samozaložbi, po oblikovnih značilnostih spominja na kultno knjižno zbirko Lirika?

Prvi ključ do razumevanja obravnavanega romana se skriva v kratkem besedilcu na koncu knjige, kjer lahko preberemo: »V sodobni ljubezenski zgodbi glavna protagonista Anja in Anej iščeta poti iz labirintov svojih lastnih čustev in strasti, pri tem pa naletita na ogledala literarne zgodovine, v katerih se za njunima podobama skrivajo sence bolj ali manj oddaljene preteklosti«. Pogorelec na ozadju mučnega ljubezenskega odnosa med Anejem in Anjo izrisuje kopico literarnih likov iz preteklosti, posebej s pomočjo Rousseaujeve klasike Julija ali Nova Heloiza, a tudi z omembami Danteja, Petrarke in Prešerna. Ob tem se dotakane na videz nepomirljivega nasprotja med, recimo jima newageem in bolj klasičnim pristopom do temeljnih bivanjskih vprašanj, ki zadevajo ljubezen in človekovo smrtnost. V delu si zato večkrat stojijo nasproti stališča med psihološkim romanesknim priročnikom Psi, ki je bil pred leti na Slovenskem prava prodajna uspešnica, in parafrazo Katke, »ki ni bil nikoli Kafka«, Žojsa, ki »ni bil nikoli Joyce« in Prusta, ki ni bil nikoli Proust. Gre za »travestijo tiste, kako se že reče, postmodernistične sorte«, parodira avtor svoje delo, ob tem pa citatnost v knjigi največkrat začini s komičnimi dovtipi in besednimi vragolijami, vseskozi pa ohranja spoštljiv odnos do vseh v romanu nanizanih stališč. Na tem mestu je vredno izpostaviti že omenjeno »Katko«, ki je, če gre verjeti besedilu s konca knjige, soavtorica romana, zato si psevdonim Marcel I. Katka morda lahko razlagamo kot »Marcel in Katka«, ki sta pravzaprav skupaj napisala delo. V skladu z najrazličnejšimi prekrivanji in zastranitvami, ki smo jim priča v romanu, tudi glavna protagonista Anja in Anej v knjigi s skupnimi močmi pišeta knjigo.

Anja ali Nova Julija je nadvse berljivo delo, vendar mu, po mojem mnenju, manjka drugo branje, t. i. strokovno uredniško branje, ki bi sicer domišljeno zastavljen in suvereno izpisan roman dodobra prečesalo in odstranilo nekatere očitne napake. Marcel I. Katka namreč vse prevečkrat prelomita pripoved z nepotrebnimi vložki iz popolnoma drugih literarnih registrov. Zdaj iz tretjeosebnega pripovedovalca preskočita v prvega, nato pripovedovalec romana brez pravega razloga zavzame meta pozicijo, se pravi, začne sam sebe popravljati in v isti sapi oštevati bralca. Potem nenadoma ni več jasno, ali roman piše anonimni tretjeosebni pripovedovalec ali glavni protagonist Anej ali sam Marcel Proust. Bržčas so ti literarni prijemi namerni in premišljeni, a avtorja s preveliko mero konceptualnega angažmaja v delu dodobra izpodrineta manj očiten, a še kako pomemben vidik literarnih del: širino pripovedovalske mase. Roman je okleščen vsega »nepotrebnega«, skoraj vsega, kar se neposredno ne vključuje v naprej začrtano strukturo, zato se ponekod bere malček suho in celo brezbarvno. V luči premočne konceptualne hrbtenice romana lahko razumemo tudi že omenjene oblikovne značilnosti knjige, saj sam nikakor nisem našel neposredne povezave med obravnavanim romanom in zbirko Lirika, zato se zdi, da je bila odločitev za tovrsten design sprejeta v preveliki želji po vseprežemajoči citatnosti.

Kljub naštetim pomanjkljivostim pa roman Anja ali Nova Julija ponuja nemalo bralskih užitkov, saj avtorja z neizprosnim tempom, inventivnimi besednimi domislicami, ljubezenskim brodolomom in presenetljivim koncem ponujata kvalitetno delo. Le žal pa nam je lahko, da je knjiga izšla v samozaložbi – ne samo zaradi že omenjenega manka uredniškega branja, ampak predvsem zato, ker zaradi te okoliščine ne bo deležna tolikšne pozornosti, kot bi si jo sicer zaslužila.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov