Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Jasna Lasja
Bere Lidija Hartman
Prevedla Seta Knop; Novo mesto : Goga, 2018
Mednarodno nagrajevana doktorica antičnih študij, filologinja, lingvistka, antropologinja, esejistka, prevajalka, kolumnistka, urednica, profesorica balkanologije in študij spola Svetlana Slapšak je svojim številnim znanstvenim in humanističnim delom dodala novo knjigo. Po romanesknem prvencu Leon in Leonina ali Zgodba o vztrajnosti iz leta 1997 so Istomesečniki njen drugi roman. Napisala ga je pred skoraj četrt stoletja v Beogradu, leta 1996 je v beograjski reviji ProFemina izšel njegov odlomek, na celotno objavo pa je moral čakati do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža. Čeprav je zaradi tematike in družbenega ozračja v Srbiji dostopen zgolj filtriranemu krogu bralcev, je bil v ožjem izboru za Ninovo nagrado in nagrado Meše Selimovića, prejel pa je Vitalovo nagrado za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta.
V slovenščini je roman pridobil na naslovu. Medtem ko je izvirni naslov Ravnoteža ime za slaščico, sta se avtorica in prevajalka odločili, da ostaneta pri delovnem naslovu, ki označuje ljudi, rojene v istem mesecu. To, da imajo ti precej skupnega, pa, kot priča roman, ni odvisno zgolj od datuma rojstva.
Osrednja pripovedna nit romana je postavljena v Beograd v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v mesto duhov, ki vladajo na širšem, od vojne razpadajočem ozemlju Balkana. Tiste, ki niso umrli na bojišču ali ki se niso izselili, čaka umiranje na obroke v povojnih ostankih. Izjema je ena izmed protagonistk romana Istomesečniki, ki v skrajno nezavidljivih časih ne le preživi, ampak na pogorišču človeštva z nesebično, topline polno pomočjo drugim ponovno zgradi temelje za človeka vredno življenje. Milica, njena mati Ela in prijateljica Dara, vsaka oropana življenjskih radosti, skrivajo moške pred vojaškim naborom, skrbijo za begunce, ostarele, bolne in z veliko zdrave empatije, vere v dobro in neusahljivega humorja bodrijo druga drugo.
In pišejo literaturo.
Vzporedno z osnovno pripovedno nitjo namreč tečeta še dve tematsko samosvoji in od osrednje ločeni zgodbi. Prva je parodija velikega nacionalnega pisatelja – gre za Dobrico Čosića –, čigar rokopis nastajajočega romana osrednja protagonistka Istomesečnikov, Milica, na skrivaj vpisuje v računalnik. Pri tem gre predvsem za pastiš sloga in ne toliko za avtorjev prepoznavno-trivialni zaplet. Druga zgodba je briljanten hommage sestram Brönte, ki na avtorico, taisto Milico, in na njeno prvo bralko in kritičarko Daro deluje predvsem zdravilno. Miličina navdihujoča različica Jane Eyre se bere neverjetno sodobno, s čimer podpira močno izraženo feministično noto v romanu, ki se med drugim kaže tudi v hudomušno-očarljivih erotičnih prizorih.
Roman Svetlane Slapšak Istomesečniki je ob neredkih kulinaričnih izsekih – ženske večinoma komunicirajo med pripravljanjem hrane – poln sugestivnih metaforičnih dotikov, s katerimi protagonisti razgrinjajo in hkrati mehčajo življenje, ali bolje, lebdenje v trenutku, pozabljenem od sveta. Eden takih je poletna meditacija osrednjih protagonistov na enem od beograjskih splavov: »Še kakih petdeset let bomo ostali tako, z iluzijo, da plovemo, toda na istem mestu. Se strinjate?«
Istomesečniki, premišljeno zasnovan in drzno, a hkrati nadvse sproščeno napisan roman, so v svoji večplastnosti, zgrajeni na ruševinah vojne, odi ženski emancipaciji in človečnosti nasploh tudi hommage Beogradu in ljudem v njem. Tistim ljudem, ki, kot piše, »zmagujejo v vojnah in izgubljajo v miru« ter se ukvarjajo »s slogom, ko je smisel previsok cilj«.
Avtor recenzije: Jasna Lasja
Bere Lidija Hartman
Prevedla Seta Knop; Novo mesto : Goga, 2018
Mednarodno nagrajevana doktorica antičnih študij, filologinja, lingvistka, antropologinja, esejistka, prevajalka, kolumnistka, urednica, profesorica balkanologije in študij spola Svetlana Slapšak je svojim številnim znanstvenim in humanističnim delom dodala novo knjigo. Po romanesknem prvencu Leon in Leonina ali Zgodba o vztrajnosti iz leta 1997 so Istomesečniki njen drugi roman. Napisala ga je pred skoraj četrt stoletja v Beogradu, leta 1996 je v beograjski reviji ProFemina izšel njegov odlomek, na celotno objavo pa je moral čakati do leta 2016, ko je v srbščini izšel pod naslovom Ravnoteža. Čeprav je zaradi tematike in družbenega ozračja v Srbiji dostopen zgolj filtriranemu krogu bralcev, je bil v ožjem izboru za Ninovo nagrado in nagrado Meše Selimovića, prejel pa je Vitalovo nagrado za najboljšo srbsko leposlovno knjigo leta.
V slovenščini je roman pridobil na naslovu. Medtem ko je izvirni naslov Ravnoteža ime za slaščico, sta se avtorica in prevajalka odločili, da ostaneta pri delovnem naslovu, ki označuje ljudi, rojene v istem mesecu. To, da imajo ti precej skupnega, pa, kot priča roman, ni odvisno zgolj od datuma rojstva.
Osrednja pripovedna nit romana je postavljena v Beograd v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v mesto duhov, ki vladajo na širšem, od vojne razpadajočem ozemlju Balkana. Tiste, ki niso umrli na bojišču ali ki se niso izselili, čaka umiranje na obroke v povojnih ostankih. Izjema je ena izmed protagonistk romana Istomesečniki, ki v skrajno nezavidljivih časih ne le preživi, ampak na pogorišču človeštva z nesebično, topline polno pomočjo drugim ponovno zgradi temelje za človeka vredno življenje. Milica, njena mati Ela in prijateljica Dara, vsaka oropana življenjskih radosti, skrivajo moške pred vojaškim naborom, skrbijo za begunce, ostarele, bolne in z veliko zdrave empatije, vere v dobro in neusahljivega humorja bodrijo druga drugo.
In pišejo literaturo.
Vzporedno z osnovno pripovedno nitjo namreč tečeta še dve tematsko samosvoji in od osrednje ločeni zgodbi. Prva je parodija velikega nacionalnega pisatelja – gre za Dobrico Čosića –, čigar rokopis nastajajočega romana osrednja protagonistka Istomesečnikov, Milica, na skrivaj vpisuje v računalnik. Pri tem gre predvsem za pastiš sloga in ne toliko za avtorjev prepoznavno-trivialni zaplet. Druga zgodba je briljanten hommage sestram Brönte, ki na avtorico, taisto Milico, in na njeno prvo bralko in kritičarko Daro deluje predvsem zdravilno. Miličina navdihujoča različica Jane Eyre se bere neverjetno sodobno, s čimer podpira močno izraženo feministično noto v romanu, ki se med drugim kaže tudi v hudomušno-očarljivih erotičnih prizorih.
Roman Svetlane Slapšak Istomesečniki je ob neredkih kulinaričnih izsekih – ženske večinoma komunicirajo med pripravljanjem hrane – poln sugestivnih metaforičnih dotikov, s katerimi protagonisti razgrinjajo in hkrati mehčajo življenje, ali bolje, lebdenje v trenutku, pozabljenem od sveta. Eden takih je poletna meditacija osrednjih protagonistov na enem od beograjskih splavov: »Še kakih petdeset let bomo ostali tako, z iluzijo, da plovemo, toda na istem mestu. Se strinjate?«
Istomesečniki, premišljeno zasnovan in drzno, a hkrati nadvse sproščeno napisan roman, so v svoji večplastnosti, zgrajeni na ruševinah vojne, odi ženski emancipaciji in človečnosti nasploh tudi hommage Beogradu in ljudem v njem. Tistim ljudem, ki, kot piše, »zmagujejo v vojnah in izgubljajo v miru« ter se ukvarjajo »s slogom, ko je smisel previsok cilj«.
Avtorica recenzije Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Na komornem odru Drame SNG Maribor so premierno uprizorili predstavo za otroke Mica pri babici nastalo po zgodbi iz serije knjig Pirati iz dežele Merikaka pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka. Po besedah režiserja in avtorja priredbe besedila predstave Mihe Goloba gre za "pustolovsko strašljivko", ki popelje otroke v svet domišljije, hkrati pa jih sooči tudi s povsem resničnimi izziv. Predstavo si je ogledala Aleksandra saška Gruden. Priredba besedila Miha Golob Dramaturginja: Maja Borin Igrajo: Mirjana Šajinović, Nejc Ropret, Blaž Dolenc in Irena Varga Scenograf in oblikovalec luči: Miha Golob Kostumografka: Dajana Ljubičič Skladatelj:Vasko Atanasovski
Susan Sontag: Alice v postelji - prva slovenska uprizorite - premiera v Mali drami, 8. 11. 2019 Napoved: Na odru Male drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bila sinoči uprizorjena že četrta premiera v letošnji sezoni. Tokrat smo gledali igro v osmih prizorih z naslovom Alice v postelji Susan Sontag, ameriške angažirane avtorice, ene najvidnejših ustvarjalk iz šestdesetih let. Režija in scenografija: Dorian Šilec Petek. Na premieri je bila Tadeja Krečič. prevajalka: Darja Dominkuš režiser in scenograf: Dorian Šilec Petek dramaturginja: Staša Prah kostumografinja: Tina Bonča avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar lektorica: Tatjana Stanič oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Igrajo: Maša Derganc Sabina Kogovšek, Vojko Zidar, Saša Tabaković Iva Babić Eva Jesenovec, Veronika Drolc Timon Šturbej
Sinoči je bila v Ljubljani v Kinodvoru premiera filma Dober dan za delo scenarista in režiserja Martina Turka, znanega po svojem igranem filmu Nahrani me z besedami iz leta 2012 in igrano-dokumentarnem filmu Doberdob – Roman upornika iz leta 2015. Njegov novi film, ki je postavljen v današnje Sarajevo, ocenjuje Tesa Drev:
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči najmlajši lahko prisluhnili laponskim pripovedkam, ki so nastajale iz glasbe in papirjja. Predstavo z naslovom Tjulenj, ki jo je režiral Matija Solce, si je ogledala Magda Tušar:
Koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvo Konj / premiera 29.10.2019 Režiser Jan Zakonjšek Avtor likovne podobe Silvan Omerzu Prevod in priredba Silvan Omerzu Izvajalec glasbe na harmoniki Damjan Vahtar Avtor songov Andrej Rozman Roza Avtor glasbe Ernö Sebastian Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič Lučni vodja Maša Avsec Scenski tehnik Iztok Vrhovnik Izdelava lutk, scene in kostumov Silvan Omerzu, Daša Simčič, Marina Hrovatin Igrata: Brane Vižintin in Boštjan Sever k.g. V Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana so v koprodukciji z Umetniškim društvom Konj obnovili predstavo Napravite mi zanj krsto, ki je v tragični veseloigri pred 25 leti nepozabno povezala lutkovno animacijo ter neposrednost nasilja in smrti. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Jaka Varmuž
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lucija Grm in Aleksander Golja.
Neveljaven email naslov