Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dragan Velikić: Preiskovalec

24.09.2018

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere: Jure Franko

prevedla Đurđa Strsoglavec; Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018

Roman Dragana Velikića Preiskovalec je sestavljen iz dveh delov: v prvem prvoosebni pripovedovalec razgrinja zgodbo o svojem tesnobnem življenju, ki je bilo podrejeno oblastni materi, drugi del pa je napisan v tretji osebi ednine in z miselnim odmikom o isti tematiki. Pisateljevo delo pomeni veliko več kot premagovanje zamer iz preteklosti, v marsičem je to tudi filozofski in psihološki roman, poglobljeno problematiziranje in premeščanje časa ter spomin na osebno, družinsko in družbeno zgodovino. Očitni so determiniranost z nepredvidljivo politiko, določenost sedanjosti s preteklimi dogodki in s strahom prepredeno nezaupanje v prihodnost.

Mati je pripovedovalcu začrtala življenjsko usodo in ga s svojo dominantnostjo zaznamovala za vse življenje. Njegovega očeta, mornariškega častnika, je podcenjevala, o sinu je od njegovega otroštva do odraslosti nenehno izrekala odklonilne sodbe ter izjave zavračanja in podcenjevanja. Bila je nadvse samovšečna, strogo organizirana, ljubiteljica vsakovrstnega reda ter urejevalka življenj ljudi okoli sebe. O materini patološki potrebi po redu Dragan Velikić pravi, da je red odsotnost življenja in zmagoslavje groba.

Sin je zaradi materinega oblastnega vedenja postal le preiskovalec, ne pa tudi dejavnik svojega življenja in odločevalec o njem. V svojih spominih povezuje dogajanje iz otroštva in mladosti ter brezupno in neuspešno skuša zaživeti sedanjost. Priznava svojo nemoč in neznatnost, mati pa je bila v nasprotju z njim še v domu za ostarele in pod težo demence vsa močna, kritična in avtoritativna ter nezadovoljna s sinovim pisateljevanjem. Očitala mu je, da si vse preveč izmišljuje, moral pa bi pogledati vase, saj potem vse pride samo od sebe, kot se to zgodi v filmu. Piše naj o svojem življenju. Kako neki naj bi to storil, ko pa se ga je tako načrtno polaščala? Sama je prenehala brati, saj je predvidevala, da svet ne bo propadel zaradi ozonske luknje ali Marsovcev, temveč bodo to povzročile zapisane in izgovorjene laži. Igrala je vlogo božje izvrševalke, borila se je za čisto resnico, zgražala se je nad prostaštvom in kaosom ter kretenizmom in degeneracijo človeštva. Sama v življenju ni storila nič velikega, jemala pa si je pravico, da je obsojala druge ljudi. Navduševala se je nad podrobnostmi, saj je bila prepričana, da je v njih že zapis celote. Na koncu življenja jo je obvladala demenca, o kateri pisatelj pravi, da je božja nagrada za vse muke in negotovosti. Čedalje bolj ima občutek, da tudi sam tone vanjo. Predniki so se naselili v njem, ga utesnjujejo in mu jemljejo svobodo.

Individualni vidiki se prepletajo z družbeno kritiko. Roman Preiskovalec govori o času po prvi in drugi svetovni vojni, življenju v socializmu, razpadu skupne države, vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije in družbenih prelomnicah. Pisatelja je zaznamoval meščanski svet, dotaknile so se ga usode tistih, ki so jim vsakovrstni oblastniki krojili življenje in jim po vojni odvzeli premoženje. Zgodovina zanj ni nič drugega kot zgodba o premoženju. Ljudje se želijo čim bolj okoristiti na tuj račun. Nasilje, ki ga pri tem izvajajo, se zagozdi v pisateljev spomin. Tako kot nekoč njegova mati se s pokojniki in njihovimi pokopanimi zgodbami srečuje na pokopališčih, krajih, ki jih ima za prijazna mesta, saj so prepuščena za vedno določeni končnosti. V materi so pokopališča vzbujala pritajeno veselje in spoznanje o zmagoslavju reda nad zmedo življenja.

Dragan Velikić uveljavlja tudi refleksijo svojega življenjskega položaja in pisateljske dejavnosti. Piše o bivanju v hrvaških in srbskih mestih, vrača se v preteklost in ne ravno uspešno skuša živeti današnji dan. V njegovo zavest se vračajo znane in manj znane osebe iz preteklosti. Urar iz Pulja je Edvardu Kardelju popravljal ure, v nekem hotelu je prepeval Lado Leskovar. Mozaik je pisan in nepredvidljiv, pisatelj pa poln tesnobe in negotovosti. Pod površino se skriva veliko neznanega in nevarnega. Mati mu je očitala nesproščenost in obrambno držo, sama se ni nikoli vdajala malodušnosti, saj je bila prepričana, da je šibkost okrilje vsakršnega zla. Nenehno je iskala zgodbe. Pod pokrovom njene veselosti pa se je v resnici skrivala samota. Pisatelj skuša iz svoje notranjosti odganjati materine vzorce, toda z grozo ugotavlja, da ji je čedalje bolj podoben.

V drugem delu romana pisateljeva sestra avtorju očita razkrivanje družinskih skrivnosti in razgaljanje njihovega življenja. Navrže mu, da je v svojem pisanju, ki je bilo sicer neprizanesljivo do vsega okoli sebe – matere, politike in menjavanja režimov – prikril svoje članstvo v zvezi komunistov.

Roman Dragana Velikića Preiskovalec je napisan v izbranem slogu, jezikovno prečiščeno in estetsko dognano, skrben je tudi slovenski prevod Đurđe Strsoglavec. Ljudje iz prejšnjih in sedanjih časov so orisani prepričljivo in plastično. Hotenje, da bi iz svojih življenj nekaj napravili, pri tem pa se jim toliko vsega zdrobi pod prsti, je oblikovano v pretresljivo in mračno sporočilo. Pred nami je velik roman, umetniško močno in večplastno pisanje o izgubljenem času in poskusih, da bi se bilo mogoče ohranjati z oživljanjem drobcev iz preteklosti.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Dragan Velikić: Preiskovalec

24.09.2018

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere: Jure Franko

prevedla Đurđa Strsoglavec; Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018

Roman Dragana Velikića Preiskovalec je sestavljen iz dveh delov: v prvem prvoosebni pripovedovalec razgrinja zgodbo o svojem tesnobnem življenju, ki je bilo podrejeno oblastni materi, drugi del pa je napisan v tretji osebi ednine in z miselnim odmikom o isti tematiki. Pisateljevo delo pomeni veliko več kot premagovanje zamer iz preteklosti, v marsičem je to tudi filozofski in psihološki roman, poglobljeno problematiziranje in premeščanje časa ter spomin na osebno, družinsko in družbeno zgodovino. Očitni so determiniranost z nepredvidljivo politiko, določenost sedanjosti s preteklimi dogodki in s strahom prepredeno nezaupanje v prihodnost.

Mati je pripovedovalcu začrtala življenjsko usodo in ga s svojo dominantnostjo zaznamovala za vse življenje. Njegovega očeta, mornariškega častnika, je podcenjevala, o sinu je od njegovega otroštva do odraslosti nenehno izrekala odklonilne sodbe ter izjave zavračanja in podcenjevanja. Bila je nadvse samovšečna, strogo organizirana, ljubiteljica vsakovrstnega reda ter urejevalka življenj ljudi okoli sebe. O materini patološki potrebi po redu Dragan Velikić pravi, da je red odsotnost življenja in zmagoslavje groba.

Sin je zaradi materinega oblastnega vedenja postal le preiskovalec, ne pa tudi dejavnik svojega življenja in odločevalec o njem. V svojih spominih povezuje dogajanje iz otroštva in mladosti ter brezupno in neuspešno skuša zaživeti sedanjost. Priznava svojo nemoč in neznatnost, mati pa je bila v nasprotju z njim še v domu za ostarele in pod težo demence vsa močna, kritična in avtoritativna ter nezadovoljna s sinovim pisateljevanjem. Očitala mu je, da si vse preveč izmišljuje, moral pa bi pogledati vase, saj potem vse pride samo od sebe, kot se to zgodi v filmu. Piše naj o svojem življenju. Kako neki naj bi to storil, ko pa se ga je tako načrtno polaščala? Sama je prenehala brati, saj je predvidevala, da svet ne bo propadel zaradi ozonske luknje ali Marsovcev, temveč bodo to povzročile zapisane in izgovorjene laži. Igrala je vlogo božje izvrševalke, borila se je za čisto resnico, zgražala se je nad prostaštvom in kaosom ter kretenizmom in degeneracijo človeštva. Sama v življenju ni storila nič velikega, jemala pa si je pravico, da je obsojala druge ljudi. Navduševala se je nad podrobnostmi, saj je bila prepričana, da je v njih že zapis celote. Na koncu življenja jo je obvladala demenca, o kateri pisatelj pravi, da je božja nagrada za vse muke in negotovosti. Čedalje bolj ima občutek, da tudi sam tone vanjo. Predniki so se naselili v njem, ga utesnjujejo in mu jemljejo svobodo.

Individualni vidiki se prepletajo z družbeno kritiko. Roman Preiskovalec govori o času po prvi in drugi svetovni vojni, življenju v socializmu, razpadu skupne države, vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije in družbenih prelomnicah. Pisatelja je zaznamoval meščanski svet, dotaknile so se ga usode tistih, ki so jim vsakovrstni oblastniki krojili življenje in jim po vojni odvzeli premoženje. Zgodovina zanj ni nič drugega kot zgodba o premoženju. Ljudje se želijo čim bolj okoristiti na tuj račun. Nasilje, ki ga pri tem izvajajo, se zagozdi v pisateljev spomin. Tako kot nekoč njegova mati se s pokojniki in njihovimi pokopanimi zgodbami srečuje na pokopališčih, krajih, ki jih ima za prijazna mesta, saj so prepuščena za vedno določeni končnosti. V materi so pokopališča vzbujala pritajeno veselje in spoznanje o zmagoslavju reda nad zmedo življenja.

Dragan Velikić uveljavlja tudi refleksijo svojega življenjskega položaja in pisateljske dejavnosti. Piše o bivanju v hrvaških in srbskih mestih, vrača se v preteklost in ne ravno uspešno skuša živeti današnji dan. V njegovo zavest se vračajo znane in manj znane osebe iz preteklosti. Urar iz Pulja je Edvardu Kardelju popravljal ure, v nekem hotelu je prepeval Lado Leskovar. Mozaik je pisan in nepredvidljiv, pisatelj pa poln tesnobe in negotovosti. Pod površino se skriva veliko neznanega in nevarnega. Mati mu je očitala nesproščenost in obrambno držo, sama se ni nikoli vdajala malodušnosti, saj je bila prepričana, da je šibkost okrilje vsakršnega zla. Nenehno je iskala zgodbe. Pod pokrovom njene veselosti pa se je v resnici skrivala samota. Pisatelj skuša iz svoje notranjosti odganjati materine vzorce, toda z grozo ugotavlja, da ji je čedalje bolj podoben.

V drugem delu romana pisateljeva sestra avtorju očita razkrivanje družinskih skrivnosti in razgaljanje njihovega življenja. Navrže mu, da je v svojem pisanju, ki je bilo sicer neprizanesljivo do vsega okoli sebe – matere, politike in menjavanja režimov – prikril svoje članstvo v zvezi komunistov.

Roman Dragana Velikića Preiskovalec je napisan v izbranem slogu, jezikovno prečiščeno in estetsko dognano, skrben je tudi slovenski prevod Đurđe Strsoglavec. Ljudje iz prejšnjih in sedanjih časov so orisani prepričljivo in plastično. Hotenje, da bi iz svojih življenj nekaj napravili, pri tem pa se jim toliko vsega zdrobi pod prsti, je oblikovano v pretresljivo in mračno sporočilo. Pred nami je velik roman, umetniško močno in večplastno pisanje o izgubljenem času in poskusih, da bi se bilo mogoče ohranjati z oživljanjem drobcev iz preteklosti.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov