Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Sinoči so v Cankarjevem domu v Ljubljani predpremierno prikazali celovečerni igrani prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteta. Film z naslovom Posledice, ki bo na redni spored naših kinematografov prišel prihodnji četrtek, si je ogledal Urban Tarman.
Film z že dogovorjeno distribucijo v ZDA, Franciji in Nemčiji ter na kanalih HBO Europe utegne spodbuditi pospešek v karierah celotne ustvarjalne ekipe.
Posledice so film o tem, kako uničujoča utegneta biti za mladega človeka nerazumevanje in nesprejemanje v najbolj ranljivih letih. 18-letni Andrej Podobnik po hitrem postopku pristane v vzgojnem zavodu. Po nasilnem izpadu nad vrstnico na neki zabavi proti njemu priča celo njegova lastna mati: kot poudari na sodišču, Andrej ne hodi v šolo niti ne dela. A kot se izkaže, vzgojni zavod zanj ni rešitev. Prav nasprotno: tu se njegovi problemi šele začnejo.
Andreja igra Matej Zemljič: njegova igra težavnega mladeniča s tako silovitimi čustvi, da se utegne zdaj zdaj razpočiti, je zadržana, celo minimalistična v odmerjanju čustev. Toda z njo Zemljič le še utrjuje gledalčev občutek, da Andrej v sebi nosi pravi vulkan čustev. Kdaj bo ta izbruhnil, je le vprašanje časa. Gledalca seveda zanima zakaj.
Režiser in scenarist Darko Štante skozi film ponudi večplastno razlago, kaj muči Andreja in zakaj si prizadeva, da ga skupina vrstnikov v zavodu pod vodstvom alfa samca Željka sprejme medse. V vlogi Željka prav tako briljira Timon Šturbej: poleg Andrejeve fužinske ljubljanščine v film vpelje še nekakšno gangstersko štajerščino. Šturbej v vlogi Željka izstopa s srhljivim pogledom in nasmeškom karizmatičnega psihopata. Tako dobesedno kot v prenesenem pomenu v filmu igra pomembno vlogo jezik ulice. Režiser nas popelje v krut, neizprosen svet mafijcev v nastajanju: krasi jih nenehno razkazovanje mišic in skrivanje ranljivosti, kajti slednje so lahko kadar koli zlorabljene za izsiljevanje, izživljanje, zasmehovanje.
Z gotovostjo lahko rečem, da za gledalca ogled ne bo brez posledic. Z avtentično rap glasbo, jezikom in z briljantno igro, ki tu in tam ustvarja vtis, da gledamo dokumentarni film, Štante svet mladih prestopnikov namreč naslika prepričljivo in presunljivo.
Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Letošnja kinematografska sezona je bila iz znanih razlogov nekoliko krajša, a ljubitelji kina imajo vendarle priložnost, da nadoknadijo, kar so morebiti zamudili. Na Ljubljanskem gradu so v četrtek odprli tradicionalni letni kino Film pod zvezdami. Javna zavoda Ljubljanski grad in Kinodvor sta pripravila izbor najodmevnejših filmov sezone, tri predpremiere in posebni projekciji. S snovalci programa se je pogovarjal Urban Tarman.
Še do sobote lahko obiščete 16. festival fantastičnega filma in vina. Festival je sicer letos potekal najprej v Ormožu, zadnje dni pa kraljuje v Ljutomeru. Program petih tekmovalnih filmov letošnje izdaje festivala si je ogledal Gorazd Trušnovec.
V kine je prišel film, v katerem med drugimi nastopa francoski zvezdnik Gerard Depardieu. V središču filma Mali princ Fahim, posnetega po knjigi, ki je izšla pred šestimi leti, je deček, ki se je rodil leta 2000 v Bangladešu in se pri osmih letih z družino preselil v Francijo, kjer je že kmalu postal mojster šaha oziroma svetovni mladinski prvak v šahu. Film, ki prek lahkotnejšega žanra biografske komične drame načenja temo begunstva, si je ogledala Gaja Pöschl.
Eden izmed nagrajencev na lanskem Berlinalu je bil film Šivi, pri katerem so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je nato obšel ves svet in prejel še kar nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmas in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Igralka Snežana Bogdanović v filmu igra Ano, žensko, ki verjame, da je njen sin, ki so ga ob rojstvu proglasili za mrtvega, še vedno živ – in da ga je nekdo ugrabil, saj ni nikdar videla trupla, niti ji niso povedali, kje naj bi bil pokopan. Ker je od tedaj minilo že 18 let, ji ne verjame več nihče; Šivi z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. Z režiserjem se je pogovarjala Tina Poglajen.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lucija Grm in Jure Franko.
Neveljaven email naslov