Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Otvoritveni film Liffa (7. 11. 2018)
Ob festivalski premieri filma o Vladu Kreslinu Poj mi pesem režiserja in scenarista Mirana Zupaniča
Sinoči se je začel festival Liff, ki bo do 18. novembra v desetih kategorijah ponudil 97 celovečernih in 15 kratkih filmov. Uradno so ga odprli s slovensko festivalsko premiero filma o Vladu Kreslinu Poj mi pesem režiserja in scenarista Mirana Zupaniča. Matej Juh.
Miran Zupanič je Vlada Kreslina spremljal 33 dni v obdobju treh let, film pa je veliko več kot dokument tega časa in tudi veliko več kot običajen portret glasbenika. Kreslina res spremljamo na njegovih nastopih v zadnjih treh letih, med vožnjami in pripravami nanje, med obiski staršev, prijateljev in v stiku z občinstvom, toda Zupanič s spretno dramaturgijo, z nizanjem sodobnih in arhivskih posnetkov ter vključitvijo starih fotografij z začetka prejšnjega stoletja, povezanih s pripovedjo, uspe ne samo prepričljivo povedati Kreslinovo življenjsko zgodbo, ampak tudi umestiti Kreslinovo ustvarjalnost v slovenski in srednjeevropski kulturni, družbeni in predvsem zgodovinski kontekst. Prvobitnost, krajevna ukoreninjenost Kreslinove izvirne in po kakovosti mednarodno brez dvoma primerljive pesniško glasbene govorice je nekaj, kar obiskovalec lahko doživi na vsakem od njegovih koncertnih nastopov, Zupanič pa Kreslina učinkovito postavi v prostor in čas, iz katerih izhaja, in z natančnostjo umetnika analitika neprisiljeno namigne, kako je lahko vsak kraj, tako panonski svet kot Slovenija, križišče različnih duhovnih prostorov, ki rodijo novo izvirnost svetovnega formata. Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, tako hkrati preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta. Vsekakor izvrstna uvodna pesem v festival, posvečen predvsem umetniškemu filmu.
Otvoritveni film Liffa (7. 11. 2018)
Ob festivalski premieri filma o Vladu Kreslinu Poj mi pesem režiserja in scenarista Mirana Zupaniča
Sinoči se je začel festival Liff, ki bo do 18. novembra v desetih kategorijah ponudil 97 celovečernih in 15 kratkih filmov. Uradno so ga odprli s slovensko festivalsko premiero filma o Vladu Kreslinu Poj mi pesem režiserja in scenarista Mirana Zupaniča. Matej Juh.
Miran Zupanič je Vlada Kreslina spremljal 33 dni v obdobju treh let, film pa je veliko več kot dokument tega časa in tudi veliko več kot običajen portret glasbenika. Kreslina res spremljamo na njegovih nastopih v zadnjih treh letih, med vožnjami in pripravami nanje, med obiski staršev, prijateljev in v stiku z občinstvom, toda Zupanič s spretno dramaturgijo, z nizanjem sodobnih in arhivskih posnetkov ter vključitvijo starih fotografij z začetka prejšnjega stoletja, povezanih s pripovedjo, uspe ne samo prepričljivo povedati Kreslinovo življenjsko zgodbo, ampak tudi umestiti Kreslinovo ustvarjalnost v slovenski in srednjeevropski kulturni, družbeni in predvsem zgodovinski kontekst. Prvobitnost, krajevna ukoreninjenost Kreslinove izvirne in po kakovosti mednarodno brez dvoma primerljive pesniško glasbene govorice je nekaj, kar obiskovalec lahko doživi na vsakem od njegovih koncertnih nastopov, Zupanič pa Kreslina učinkovito postavi v prostor in čas, iz katerih izhaja, in z natančnostjo umetnika analitika neprisiljeno namigne, kako je lahko vsak kraj, tako panonski svet kot Slovenija, križišče različnih duhovnih prostorov, ki rodijo novo izvirnost svetovnega formata. Film Poj mi pesem, v katerem pesmi čarobno pripovedujejo življenjsko zgodbo Vlada Kreslina, tako hkrati preraste v simbolično zgodbo o umetniku, ki črpa svojo moč, karizmo in univerzalno sporočilnost iz pristnosti posameznega, iz doživetja bližnjega okolja, družbe in časa ter njihove vraščenosti v širšo sliko sveta. Vsekakor izvrstna uvodna pesem v festival, posvečen predvsem umetniškemu filmu.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Jure Franko in Maja Moll.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
NAPOVED: Besedilo punceinpolpunce Jere Ivanc, pisateljice, dramaturginje in prevajalke je nastalo po naročilu ljubljanske Drame na pobudo režiserke Ivane Djilas, ki je tekst priredila. Sinoči je dobilo premierno uresničitev na odru Male drame. Uprizoritev je bila v rokah samih žensk – z izjemo avtorja glasbe Boštjana Gombača – kar ni naključje, saj se loteva teme feminizma. Na premieri in krstni izvedbi je bila Tadeja Krečič: Mala drama SNG Drama Ljubljana, premiera 19. 3. 2022 Jera Ivanc: #punceinpolpunce (logocentrična komedija o delcih, revoluciji in gledališču) REŽISERKA IN AVTORICA PRIREDBE: Ivana Djilas DRAMATURGINJA: Jera Ivanc SCENOGRAFINJA: Sara Slivnik KOSTUMOGRAFINJA: Jelena Proković AVTOR GLASBE: Boštjan Gombač LEKTORICA: Tatjana Stanič ASISTENTKA REŽISERKE IN SVETOVALKA ZA GIB: Maša Kagao Knez OBLIKOVALKA SVETLOBE: Mojca Sarjaš ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE: Saša Dragaš IGRAJO: Silva Čušin: Vera, astronomka Nataša Živković: Stana, svetovna prvakinja v šprintu na sto Maša Derganc: Helena, eksotična kraljica Mia Skrbinac: Vida, domača perica Iva Babić: Ivana, papež Nina Valič: Marijana, podoba svobode Saša Pavček: Dolores, kip matere božje
Avtorica recenzije: Alenka Juvan Bere Lidija Hartman
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman
Neveljaven email naslov