Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Jasna Lasja
Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedla Radojka Manfreda Modic. Ilustrator: Dan Williams / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018
Mednarodno uveljavljeni pisatelj Khaled Hosseini, rojen leta 1965 v Kabulu, že skoraj štiri desetletja živi z ZDA. Njegovi prvi trije romani razgrinjajo Afganistan od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka tega stoletja. V ospredju prvenca Tek za zmajem sta paštunski deček Amir in njegov hazarski prijatelj in služabnik Hasan, katerih izdano prijateljstvo se izkaže kot krivda družine zaradi zamolčanega očetovstva. Roman Tisoč veličastnih sonc s pretresljivo prepletenima usodama dveh žensk različnih generacij in socialnih slojev, ki ju vojna, revščina in neizprosen fundamentalistični patriarhat povežejo v globoko prijateljstvo, razgrinja trpljenje afganistanskih žensk, ki jim sonce zasije le v primeru, ko zmorejo zastreti temo. Hosseinijev tretji roman In v gorah odzvanja sledi v Franciji, Ameriki in Grčiji razseljenim protagonistom, njihove zgodbe gradijo razvejano rodbinsko drevo in na ta način kažejo večplastno usodo številnih Afganistancev od časa sovjetskih tankov do danes. Zanimivo pri tem romanu je, da imajo ženske precej več pravic in čeprav tudi na Zahodu v družini ohranjajo tradicionalno vlogo matrone, so tudi visoko izobražene in uspešne znanstvenice ali celo pesnice, ki povsem necenzurirano izpojejo neizživete sanje in se za trenutek prebudijo v tiste vrste občutja, ki se mu v arabščini reče kaif in kar je Vuk Karadžić prevedel v libido.
V Hosseinijevem najnovejšem delu Morska molitev so pisateljeve misli skrčene na drobne, poetične impresije. Pripovedni stihi so zapisana različica petinpolminutnega animiranega filma, nastalega v avtorjevem sodelovanju z Uradom visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s časopisom The Guardian.
Ganljivi filmček z enakim naslovom je nastal leta 2017, ob drugi obletnici smrti triletnega sirskega dečka Alana Kurdija iz Kobaneja. Prevrnjeni čoln na begu pred morijo vojne je poleg njega poslal v smrt tudi njegovega petletnega bratca in njuno mamo. Alanovo trupelce, naplavljeno na obalo blizu turškega mesteca Bodrum, ta presunljivi krik nemega telesca, je turška fotoreporterka Nilufer Demir poslala v svet septembra 2015. Fotografija je postala simbol tisočih beguncev, ki so na begu pred grozodejstvi vojne in v iskanju zatočišča v Evropi utonili v Sredozemskem morju.
Morska molitev je kot knjižica v spomin na umrlega fantka in nepreštevne družine, ki so zaradi vojne pregnane s svojih domov, leta 2018 izšla v več kot tridesetih jezikih. Obogatena je s presunljivimi akvareli britanskega avtorja Dana Williamsa, sodelavca medijev National Geografic, Rolling Stone in The Wall Street Journal. Pisane barve razbohotenega poljskega cvetja in bujne krošnje oljk v okolici sirskega Homsa ter bogastvo suka z mošejo in cerkvijo v ozadju se kmalu prelevijo v temne, sivo-črne podobe bomb, ruševin in ljudskih množic na begu, ki na obali še temnejšega morja čakajo na negotovo in prežečo usodo.
Srce trgajoča zgodbica je napisana v obliki pisma, ki ga oče na morski obali piše sinu v noči pred negotovim potovanjem čez morje. Njegove misli, s katerimi boža spokojno milino spečega otroka, segajo v čas idiličnega življenja v predvojni Siriji, v čas, ki ga med vojno rojeni otrok ne pozna. Lepoto preprostega življenja kmalu zamenjajo bombe in smrt –otrokova edina resničnost. Beg je edini možni način preživetja, hkrati pa neusmiljeno grozeč. V tej grozi oče nagovarja nič hudega slutečega sinka, nemočen spričo njegovega brezpogojnega zaupanja, da bo poskrbel zanj. Ob tem pa, da bi si olajšal temno slutnjo, moli. Ne k bogu, temveč k morju. Da bi se zavedalo, kako dragocen tovor bo nosilo.
»Kajti ti,
ti si dragocen tovor, Marvan,
najdragocenejši, kar jih je videl svet.
Molim, da morje to ve.
Inšalah.
Z vsem srcem molim, da morje to ve.«
Seveda je jasno, da ima knjižica Khaleda Hosseinija Morska molitev globoko humanistično sporočilo. Literarno noto ji ob preprostih, nežnih, tihih, a hkrati še kako glasnih pesniško-pripovednih stihih, ki režejo do bolečine in kličejo po nujni preobrazbi sveta, daje tudi vsakokratna bolj ali manj uspešna prevodna razsežnost.
Avtorica recenzije: Jasna Lasja
Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedla Radojka Manfreda Modic. Ilustrator: Dan Williams / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2018
Mednarodno uveljavljeni pisatelj Khaled Hosseini, rojen leta 1965 v Kabulu, že skoraj štiri desetletja živi z ZDA. Njegovi prvi trije romani razgrinjajo Afganistan od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja do začetka tega stoletja. V ospredju prvenca Tek za zmajem sta paštunski deček Amir in njegov hazarski prijatelj in služabnik Hasan, katerih izdano prijateljstvo se izkaže kot krivda družine zaradi zamolčanega očetovstva. Roman Tisoč veličastnih sonc s pretresljivo prepletenima usodama dveh žensk različnih generacij in socialnih slojev, ki ju vojna, revščina in neizprosen fundamentalistični patriarhat povežejo v globoko prijateljstvo, razgrinja trpljenje afganistanskih žensk, ki jim sonce zasije le v primeru, ko zmorejo zastreti temo. Hosseinijev tretji roman In v gorah odzvanja sledi v Franciji, Ameriki in Grčiji razseljenim protagonistom, njihove zgodbe gradijo razvejano rodbinsko drevo in na ta način kažejo večplastno usodo številnih Afganistancev od časa sovjetskih tankov do danes. Zanimivo pri tem romanu je, da imajo ženske precej več pravic in čeprav tudi na Zahodu v družini ohranjajo tradicionalno vlogo matrone, so tudi visoko izobražene in uspešne znanstvenice ali celo pesnice, ki povsem necenzurirano izpojejo neizživete sanje in se za trenutek prebudijo v tiste vrste občutja, ki se mu v arabščini reče kaif in kar je Vuk Karadžić prevedel v libido.
V Hosseinijevem najnovejšem delu Morska molitev so pisateljeve misli skrčene na drobne, poetične impresije. Pripovedni stihi so zapisana različica petinpolminutnega animiranega filma, nastalega v avtorjevem sodelovanju z Uradom visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s časopisom The Guardian.
Ganljivi filmček z enakim naslovom je nastal leta 2017, ob drugi obletnici smrti triletnega sirskega dečka Alana Kurdija iz Kobaneja. Prevrnjeni čoln na begu pred morijo vojne je poleg njega poslal v smrt tudi njegovega petletnega bratca in njuno mamo. Alanovo trupelce, naplavljeno na obalo blizu turškega mesteca Bodrum, ta presunljivi krik nemega telesca, je turška fotoreporterka Nilufer Demir poslala v svet septembra 2015. Fotografija je postala simbol tisočih beguncev, ki so na begu pred grozodejstvi vojne in v iskanju zatočišča v Evropi utonili v Sredozemskem morju.
Morska molitev je kot knjižica v spomin na umrlega fantka in nepreštevne družine, ki so zaradi vojne pregnane s svojih domov, leta 2018 izšla v več kot tridesetih jezikih. Obogatena je s presunljivimi akvareli britanskega avtorja Dana Williamsa, sodelavca medijev National Geografic, Rolling Stone in The Wall Street Journal. Pisane barve razbohotenega poljskega cvetja in bujne krošnje oljk v okolici sirskega Homsa ter bogastvo suka z mošejo in cerkvijo v ozadju se kmalu prelevijo v temne, sivo-črne podobe bomb, ruševin in ljudskih množic na begu, ki na obali še temnejšega morja čakajo na negotovo in prežečo usodo.
Srce trgajoča zgodbica je napisana v obliki pisma, ki ga oče na morski obali piše sinu v noči pred negotovim potovanjem čez morje. Njegove misli, s katerimi boža spokojno milino spečega otroka, segajo v čas idiličnega življenja v predvojni Siriji, v čas, ki ga med vojno rojeni otrok ne pozna. Lepoto preprostega življenja kmalu zamenjajo bombe in smrt –otrokova edina resničnost. Beg je edini možni način preživetja, hkrati pa neusmiljeno grozeč. V tej grozi oče nagovarja nič hudega slutečega sinka, nemočen spričo njegovega brezpogojnega zaupanja, da bo poskrbel zanj. Ob tem pa, da bi si olajšal temno slutnjo, moli. Ne k bogu, temveč k morju. Da bi se zavedalo, kako dragocen tovor bo nosilo.
»Kajti ti,
ti si dragocen tovor, Marvan,
najdragocenejši, kar jih je videl svet.
Molim, da morje to ve.
Inšalah.
Z vsem srcem molim, da morje to ve.«
Seveda je jasno, da ima knjižica Khaleda Hosseinija Morska molitev globoko humanistično sporočilo. Literarno noto ji ob preprostih, nežnih, tihih, a hkrati še kako glasnih pesniško-pripovednih stihih, ki režejo do bolečine in kličejo po nujni preobrazbi sveta, daje tudi vsakokratna bolj ali manj uspešna prevodna razsežnost.
Pred novembrsko turnejo po Južni Ameriki so Simfoniki RTV Slovenija sinoči v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v okviru abonmaja Kromatika gostili španskega dirigenta Roberta Gonzáleza-Monjasa ter južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son. Nekaj vtisov s koncerta je strnil Lovrenc Rogelj.
SNG Nova Gorica, Gledališče Koper Iztok Mlakar: Tutošomato Premiera 10. oktober 2019, SNG Nova Gorica, veliki oder 18. oktober 2019, Gledališče Koper Režiser Vito Taufer Asistentka režiserja Tereza Gregorič Avtor besedil in glasbe songov Iztok Mlakar Scenograf Voranc Kumar Kostumograf Matic Hrovat Oblikovalec svetlobe Igor Remeta Oblikovalec zvoka Borut Čelik Igrajo Urška Taufer, Tjaša Hrovat, Patrizia Jurinčič Finžgar, Luka Cimprič, Žiga Udir, Rok Matek, Matija Rupel, Matjaž Švagelj, David Šuligoj, Roman Kobal V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica so premierno uprizorili novo besedilo Iztoka Mlakarja Tutošomato. Avtor je tudi prispeval izvirne pesmi. Predstavo v koprodukciji omenjenega gledališča Gledališča Koper je režiral Vito Taufer. Naslov Tutošomato pomeni »vse v vsem« oziroma »konec koncev«, nanaša pa se na problematične odnose med liki. Dramske osebe so smešne pošasti, je povedal Iztok Mlakar: »S svojimi načrti, s svojimi zarotami, s svojimi neumnostmi, ko se hočejo okoristiti, nekaj vzeti, nekaj dobiti; smešni so v svojem narcisizmu; vsak je devianten na svoj način.« Komedija predstavi starega mafijca in njegove tri hčerke, ki jih ne obvlada. Ogledala si jo je Ivana Zajc. Fhttps://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2019061209215829/oto: Peter Uhan
SNG Drama Ljubljana Koproducent Kraljevsko pozorište Zetski dom, Cetinje Pogovori o ljubezni Avtorji besedila so ustvarjalci uprizoritve premieri 14. september 2019 Kraljevsko pozorište Zetski dom na Cetinju, 12. oktober 2019 veliki oder SNG Drama Ljubljana Režiser Jernej Lorenci Dramaturg Matic Starina Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Belinda Radulović Avtor glasbe Branko Rožman Koreograf Gregor Luštek Oblikovalci svetlobe Jernej Lorenci, Branko Hojnik, Juš Zidar Lektorica Tatjana Stanič Korepetitorica in svetovalka za petje Zvezdana Novaković Asistent režije in producent Juš Zidar Asistentka kostumografinje Bernarda Popelar Lesjak Igrajo Barbara Folchitto, Daniele Gaggianesi, Janez Škof, Jelena Laban, Karmen Bardak, Krist Lleshi, Maruša Majer, Matia Llupa, Srdjan Grahovac, Zvezdana Novaković Ljubljana je po septembrskih uprizoritvah na Cetinju druga postaja na poti mednarodne koprodukcije projekta z naslovom Pogovori o ljubezni. Nastal je v okviru in s podporo evropskega programa Interreg z igralci iz Črne Gore, Slovenije, Italije in Albanije, z režiserjem Jernejem Lorencijem in njegovo ekipo. Vtise s premiere je strnil Dušan Rogelj. Foto: http://www.drama.si/repertoar/delo?id=3313 Na fotografiji: Jelena Laban, Janez Škof, Krist Lleshi in Matia Llupa Foto: Duško Miljanić
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.
Ben Jonson, Stefan Zweig Volpone 1605, 1926 Črna komedija Premiera: 10. oktober 2019 Prevajalec (Ben Jonson) Janez Menart Prevajalka (Stefan Zweig) Mojca Kranjc Avtor priredbe, režiser, scenograf in oblikovalec svetlobe Diego de Brea Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumograf Leo Kulaš Avtor videa Izidor Farič Lektorica Barbara Rogelj Asistentka kostumografa (študijsko) Lara Kulaš Igrajo Primož Pirnat, Jaka Lah, Gašper Jarni, Jožef Ropoša, Jernej Gašperin, Ana Pavlin k.g., Tanja Dimitrievska, Matej Zemljič, Mario Dragojević k. g., Boris Kerč Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro Volpone; komedijo Bena Jonsona o pohlepu so v Angliji prvič uprizorili leta 1605. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je Jonsonovega Volponeja predelal Stefan Zweig; poenostavil ga je, prestavil v prozo in dodal srečen konec. Avtor priredbe in režiser tokratne uprizoritve je Diego de Brea. Vtise po premieri Volponeja na velikem odru Mestnega gledališča je strnila Staša Grahek. Na fotografiji Jaka Lah, Primož Pirnat Avtor Peter Giodani
Drama SNG Ljubljana – Mala drama Amelia E. Na osnovi besedila Preživela Maje Gal Štromar Krstna uprizoritev Premiera 4. oktober 2019 Režiser Dorian Šilec Petek Dramaturginja Darja Dominkuš Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Lektor Arko Dramaturška sodelavka in asistentka režiserja Urša Adamič Oblikovalka luči Mojca Sarjaš Igra Zvezdana Mlakar Uprizoritveno različico besedila je oblikovala ekipa. Še veste, kdo je prvi z motornim letalom preletel Atlantik? Seveda … (Charles Lindberg, pisalo se je leto 1927) In kdaj se je tega podviga samostojno lotila ženska? Ne bi vedeli? Samo pet let po Lindbergu (1932) je v prvem poskusu to uspelo Amelii Earhart, pri 35. letih že slavni letalki in nosilki več rekordov. Manj znano, pa sila zanimivo življenjsko zgodbo o drzni in neustavljivi Amelii – (preminila je v nesreči leta 1937, četrtino poti pred koncem etapnega poleta okoli sveta) – je v Mali drami v obliki monodrame izvedla igralka Zvezdana Mlakar. Uprizoritev je pripravil režiser Dorian Šilec Petek s sodelavkami, ogledal si jo je tudi Dušan Rogelj. Foto: Peter Uhan https://www.drama.si/repertoar/delo?id=3318
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Na drugem koncertu sezone Simfoničnega orkestra RTV Slovenija za abonma Kromatika je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval hrvaški pianist Dejan Lazić, orkester pa je vodil novi šef-dirigent Rossen Milanov. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...
Zdi se, da Matjaža Ivanišina skoraj obsesivno privlači tisto, kar se skriva pred njegovim pogledom, kar se mu na neki način izmika ...
V nedeljo zvečer je bil v Slovenski filharmoniji 1. koncert letošnje sezone Vokalnega abonmaja. Na njem je bila tudi Polona Gantar.
Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Neveljaven email naslov