Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl
Bere Lucija Grm.
Po angleški izdaji prevedla Maja Kraigher; Ljubljana : Modrijan, 2018
Zbirka sedmih kratkih zgodb severnokorejskega pisatelja Bandija, zbranih pod naslovom Obtožba, je literarno delo, na kakršnega v današnjem zahodnem svetu, prepojenem z idejo demokracije, svobode izražanja, vsesplošnega liberalizma – pa čeprav žal vse pogosteje le še načelno – le redko naletimo. Glavna vrednost dela namreč ni v izrazni, oblikovni ali umetniški moči, saj ne dosegajo najvišjih ravni, na kar v spremni besedi opozarja tudi korejski novinar Kim Seong Dong, v poetičnem predgovoru pa celo avtor sam, ampak sapo jemljejo predvsem njegova sporočilnost, vsebina in pretresljive okoliščine, v katerih je delo nastalo. Bandi, kar je seveda psevdonim in pomeni kresnico, se namreč svetu oglaša neposredno iz »brezdanje teme, črne kot brezmesečna noč v mrzlem decembru,« kakor označuje strogi in togi severnokorejski komunistični sistem, v katerem sam »kot v jarem vprežen« vztraja zgolj zato, ker bi beg pomenil preveliko tveganje za njegovo družino. Njegovo delo, ki je z nepredstavljivim tveganjem necenzurirano preniknilo skozi tesno zaprte meje Severne Koreje, ne da bi državo zapustil tudi avtor.
V zbirki Obtožba je zbranih sedem nekronološko razvrščenih zgodb, napisanih med letoma 1989 in 1995, torej v času, ko je severnokorejska družba začela plačevati izredno visoko ceno za desetletja dolgo razkošno življenje najvišje politične elite. Teme in gonilna sila Bandijevega omnibusa so lakota, pomanjkanje, splošen strah, ki se potroji ob popolnoma absurdnih okoliščinah, kot je na primer dojenčkov jok ob nepravem trenutku, kruta nemoč ob neizbrisnem zaznamku v državnih dokumentih zaradi nespametnega dejanja nekega davnega prednika in podobno. Prav vsaka zgodba s svojo pretresljivo vsebino in neposrednim jezikovnim izrazjem tiho, a silovito »obtožuje« kruti politični sistem, krutejši, kot si ga je v svoji daljnovidni distopiji pred sedemdesetimi leti zamislil George Orwell. A Bandijeve osebe, posamezniki, ki so zgolj kot eksempel skorajda simbol, ujeti v nekem trenutku življenja in zato postavljeni v središče dogajanja vsake zgodbe, niso kakšni romantični junaki, ljudski heroji, ki poskušajo spremeniti sistem. Sploh ne, so zgolj ljudje sklonjenih glav in uklonjenega duha, ki poskušajo preživeti. Pozorni na vsak korak, na vsako misel, celo na premik zavese na oknu četrtega nadstropja se gibajo po strogo in večno nadzorovanem prostoru in poskušajo čim bolj natančno »osvojiti scenarije«, kakor v predzadnji, morda najbolj simbolno pogumno zastavljeni zgodbi Na odru, uporni sin poočita svojemu pravovernemu očetu. Skorajda ironično, čeprav Bandi ironije v svojem delu ne uporablja, saj zanjo, tako kot za humor, v natančnem popisu ponižanih ljudi preprosto ni prostora, se za edino optimistično rešitev iz te peklenske partijske mizanscene izkaže – beg. Ta pa je tako zelo neverjeten, da mu je še Bandi namenil le en poklon.
Zgodbe zbirke Obtožba bralcev ne bodo prevzele s sofisticiranim literarnim doživetjem, saj je njihov slog precej tog in predvsem pri poskusu opisovanja čustev tudi dokaj okoren, bo pa zato toliko močneje nase opozorila vsebina. Za nas, ki vsaj posredno še živimo z dediščino nekdanjega političnega sistema, je ta morda vsaj nekoliko doumljiva, kapitalistični svet z daljšo demokratično tradicijo pa je moral biti ob branju povsem šokiran. In Bandi je tako, pa čeprav po več kot dvajsetih letih, le dosegel svoj namen.
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl
Bere Lucija Grm.
Po angleški izdaji prevedla Maja Kraigher; Ljubljana : Modrijan, 2018
Zbirka sedmih kratkih zgodb severnokorejskega pisatelja Bandija, zbranih pod naslovom Obtožba, je literarno delo, na kakršnega v današnjem zahodnem svetu, prepojenem z idejo demokracije, svobode izražanja, vsesplošnega liberalizma – pa čeprav žal vse pogosteje le še načelno – le redko naletimo. Glavna vrednost dela namreč ni v izrazni, oblikovni ali umetniški moči, saj ne dosegajo najvišjih ravni, na kar v spremni besedi opozarja tudi korejski novinar Kim Seong Dong, v poetičnem predgovoru pa celo avtor sam, ampak sapo jemljejo predvsem njegova sporočilnost, vsebina in pretresljive okoliščine, v katerih je delo nastalo. Bandi, kar je seveda psevdonim in pomeni kresnico, se namreč svetu oglaša neposredno iz »brezdanje teme, črne kot brezmesečna noč v mrzlem decembru,« kakor označuje strogi in togi severnokorejski komunistični sistem, v katerem sam »kot v jarem vprežen« vztraja zgolj zato, ker bi beg pomenil preveliko tveganje za njegovo družino. Njegovo delo, ki je z nepredstavljivim tveganjem necenzurirano preniknilo skozi tesno zaprte meje Severne Koreje, ne da bi državo zapustil tudi avtor.
V zbirki Obtožba je zbranih sedem nekronološko razvrščenih zgodb, napisanih med letoma 1989 in 1995, torej v času, ko je severnokorejska družba začela plačevati izredno visoko ceno za desetletja dolgo razkošno življenje najvišje politične elite. Teme in gonilna sila Bandijevega omnibusa so lakota, pomanjkanje, splošen strah, ki se potroji ob popolnoma absurdnih okoliščinah, kot je na primer dojenčkov jok ob nepravem trenutku, kruta nemoč ob neizbrisnem zaznamku v državnih dokumentih zaradi nespametnega dejanja nekega davnega prednika in podobno. Prav vsaka zgodba s svojo pretresljivo vsebino in neposrednim jezikovnim izrazjem tiho, a silovito »obtožuje« kruti politični sistem, krutejši, kot si ga je v svoji daljnovidni distopiji pred sedemdesetimi leti zamislil George Orwell. A Bandijeve osebe, posamezniki, ki so zgolj kot eksempel skorajda simbol, ujeti v nekem trenutku življenja in zato postavljeni v središče dogajanja vsake zgodbe, niso kakšni romantični junaki, ljudski heroji, ki poskušajo spremeniti sistem. Sploh ne, so zgolj ljudje sklonjenih glav in uklonjenega duha, ki poskušajo preživeti. Pozorni na vsak korak, na vsako misel, celo na premik zavese na oknu četrtega nadstropja se gibajo po strogo in večno nadzorovanem prostoru in poskušajo čim bolj natančno »osvojiti scenarije«, kakor v predzadnji, morda najbolj simbolno pogumno zastavljeni zgodbi Na odru, uporni sin poočita svojemu pravovernemu očetu. Skorajda ironično, čeprav Bandi ironije v svojem delu ne uporablja, saj zanjo, tako kot za humor, v natančnem popisu ponižanih ljudi preprosto ni prostora, se za edino optimistično rešitev iz te peklenske partijske mizanscene izkaže – beg. Ta pa je tako zelo neverjeten, da mu je še Bandi namenil le en poklon.
Zgodbe zbirke Obtožba bralcev ne bodo prevzele s sofisticiranim literarnim doživetjem, saj je njihov slog precej tog in predvsem pri poskusu opisovanja čustev tudi dokaj okoren, bo pa zato toliko močneje nase opozorila vsebina. Za nas, ki vsaj posredno še živimo z dediščino nekdanjega političnega sistema, je ta morda vsaj nekoliko doumljiva, kapitalistični svet z daljšo demokratično tradicijo pa je moral biti ob branju povsem šokiran. In Bandi je tako, pa čeprav po več kot dvajsetih letih, le dosegel svoj namen.
SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik
Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.
Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.
Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov