Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bandi: Obtožba

14.01.2019

Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bere Lucija Grm.

Po angleški izdaji prevedla Maja Kraigher; Ljubljana : Modrijan, 2018

Zbirka sedmih kratkih zgodb severnokorejskega pisatelja Bandija, zbranih pod naslovom Obtožba, je literarno delo, na kakršnega v današnjem zahodnem svetu, prepojenem z idejo demokracije, svobode izražanja, vsesplošnega liberalizma – pa čeprav žal vse pogosteje le še načelno – le redko naletimo. Glavna vrednost dela namreč ni v izrazni, oblikovni ali umetniški moči, saj ne dosegajo najvišjih ravni, na kar v spremni besedi opozarja tudi korejski novinar Kim Seong Dong, v poetičnem predgovoru pa celo avtor sam, ampak sapo jemljejo predvsem njegova sporočilnost, vsebina in pretresljive okoliščine, v katerih je delo nastalo. Bandi, kar je seveda psevdonim in pomeni kresnico, se namreč svetu oglaša neposredno iz »brezdanje teme, črne kot brezmesečna noč v mrzlem decembru,« kakor označuje strogi in togi severnokorejski komunistični sistem, v katerem sam »kot v jarem vprežen« vztraja zgolj zato, ker bi beg pomenil preveliko tveganje za njegovo družino. Njegovo delo, ki je z nepredstavljivim tveganjem necenzurirano preniknilo skozi tesno zaprte meje Severne Koreje, ne da bi državo zapustil tudi avtor.

V zbirki Obtožba je zbranih sedem nekronološko razvrščenih zgodb, napisanih med letoma 1989 in 1995, torej v času, ko je severnokorejska družba začela plačevati izredno visoko ceno za desetletja dolgo razkošno življenje najvišje politične elite. Teme in gonilna sila Bandijevega omnibusa so lakota, pomanjkanje, splošen strah, ki se potroji ob popolnoma absurdnih okoliščinah, kot je na primer dojenčkov jok ob nepravem trenutku, kruta nemoč ob neizbrisnem zaznamku v državnih dokumentih zaradi nespametnega dejanja nekega davnega prednika in podobno. Prav vsaka zgodba s svojo pretresljivo vsebino in neposrednim jezikovnim izrazjem tiho, a silovito »obtožuje« kruti politični sistem, krutejši, kot si ga je v svoji daljnovidni distopiji pred sedemdesetimi leti zamislil George Orwell. A Bandijeve osebe, posamezniki, ki so zgolj kot eksempel skorajda simbol, ujeti v nekem trenutku življenja in zato postavljeni v središče dogajanja vsake zgodbe, niso kakšni romantični junaki, ljudski heroji, ki poskušajo spremeniti sistem. Sploh ne, so zgolj ljudje sklonjenih glav in uklonjenega duha, ki poskušajo preživeti. Pozorni na vsak korak, na vsako misel, celo na premik zavese na oknu četrtega nadstropja se gibajo po strogo in večno nadzorovanem prostoru in poskušajo čim bolj natančno »osvojiti scenarije«, kakor v predzadnji, morda najbolj simbolno pogumno zastavljeni zgodbi Na odru, uporni sin poočita svojemu pravovernemu očetu. Skorajda ironično, čeprav Bandi ironije v svojem delu ne uporablja, saj zanjo, tako kot za humor, v natančnem popisu ponižanih ljudi preprosto ni prostora, se za edino optimistično rešitev iz te peklenske partijske mizanscene izkaže – beg. Ta pa je tako zelo neverjeten, da mu je še Bandi namenil le en poklon.

Zgodbe zbirke Obtožba bralcev ne bodo prevzele s sofisticiranim literarnim doživetjem, saj je njihov slog precej tog in predvsem pri poskusu opisovanja čustev tudi dokaj okoren, bo pa zato toliko močneje nase opozorila vsebina. Za nas, ki vsaj posredno še živimo z dediščino nekdanjega političnega sistema, je ta morda vsaj nekoliko doumljiva, kapitalistični svet z daljšo demokratično tradicijo pa je moral biti ob branju povsem šokiran. In Bandi je tako, pa čeprav po več kot dvajsetih letih, le dosegel svoj namen.


Ocene

2008 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Bandi: Obtožba

14.01.2019

Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bere Lucija Grm.

Po angleški izdaji prevedla Maja Kraigher; Ljubljana : Modrijan, 2018

Zbirka sedmih kratkih zgodb severnokorejskega pisatelja Bandija, zbranih pod naslovom Obtožba, je literarno delo, na kakršnega v današnjem zahodnem svetu, prepojenem z idejo demokracije, svobode izražanja, vsesplošnega liberalizma – pa čeprav žal vse pogosteje le še načelno – le redko naletimo. Glavna vrednost dela namreč ni v izrazni, oblikovni ali umetniški moči, saj ne dosegajo najvišjih ravni, na kar v spremni besedi opozarja tudi korejski novinar Kim Seong Dong, v poetičnem predgovoru pa celo avtor sam, ampak sapo jemljejo predvsem njegova sporočilnost, vsebina in pretresljive okoliščine, v katerih je delo nastalo. Bandi, kar je seveda psevdonim in pomeni kresnico, se namreč svetu oglaša neposredno iz »brezdanje teme, črne kot brezmesečna noč v mrzlem decembru,« kakor označuje strogi in togi severnokorejski komunistični sistem, v katerem sam »kot v jarem vprežen« vztraja zgolj zato, ker bi beg pomenil preveliko tveganje za njegovo družino. Njegovo delo, ki je z nepredstavljivim tveganjem necenzurirano preniknilo skozi tesno zaprte meje Severne Koreje, ne da bi državo zapustil tudi avtor.

V zbirki Obtožba je zbranih sedem nekronološko razvrščenih zgodb, napisanih med letoma 1989 in 1995, torej v času, ko je severnokorejska družba začela plačevati izredno visoko ceno za desetletja dolgo razkošno življenje najvišje politične elite. Teme in gonilna sila Bandijevega omnibusa so lakota, pomanjkanje, splošen strah, ki se potroji ob popolnoma absurdnih okoliščinah, kot je na primer dojenčkov jok ob nepravem trenutku, kruta nemoč ob neizbrisnem zaznamku v državnih dokumentih zaradi nespametnega dejanja nekega davnega prednika in podobno. Prav vsaka zgodba s svojo pretresljivo vsebino in neposrednim jezikovnim izrazjem tiho, a silovito »obtožuje« kruti politični sistem, krutejši, kot si ga je v svoji daljnovidni distopiji pred sedemdesetimi leti zamislil George Orwell. A Bandijeve osebe, posamezniki, ki so zgolj kot eksempel skorajda simbol, ujeti v nekem trenutku življenja in zato postavljeni v središče dogajanja vsake zgodbe, niso kakšni romantični junaki, ljudski heroji, ki poskušajo spremeniti sistem. Sploh ne, so zgolj ljudje sklonjenih glav in uklonjenega duha, ki poskušajo preživeti. Pozorni na vsak korak, na vsako misel, celo na premik zavese na oknu četrtega nadstropja se gibajo po strogo in večno nadzorovanem prostoru in poskušajo čim bolj natančno »osvojiti scenarije«, kakor v predzadnji, morda najbolj simbolno pogumno zastavljeni zgodbi Na odru, uporni sin poočita svojemu pravovernemu očetu. Skorajda ironično, čeprav Bandi ironije v svojem delu ne uporablja, saj zanjo, tako kot za humor, v natančnem popisu ponižanih ljudi preprosto ni prostora, se za edino optimistično rešitev iz te peklenske partijske mizanscene izkaže – beg. Ta pa je tako zelo neverjeten, da mu je še Bandi namenil le en poklon.

Zgodbe zbirke Obtožba bralcev ne bodo prevzele s sofisticiranim literarnim doživetjem, saj je njihov slog precej tog in predvsem pri poskusu opisovanja čustev tudi dokaj okoren, bo pa zato toliko močneje nase opozorila vsebina. Za nas, ki vsaj posredno še živimo z dediščino nekdanjega političnega sistema, je ta morda vsaj nekoliko doumljiva, kapitalistični svet z daljšo demokratično tradicijo pa je moral biti ob branju povsem šokiran. In Bandi je tako, pa čeprav po več kot dvajsetih letih, le dosegel svoj namen.


17.02.2020

Iztok Osojnik: Newyorška trilogija

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Jure Franko.


17.02.2020

Ana Svetel: Dobra družba

Avtorica recenzije Martina Potisk Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.


17.02.2020

Wyslawa Szymborska: Radost pisanja

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.


15.02.2020

Večja od vseh

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.02.2020

Prekla

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.02.2020

Tukaj sem

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.02.2020

Fantazijski otok

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.02.2020

Kristina Kočan: Divjad

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Renato Horvat.


10.02.2020

Ana Toroš: Potovanje po neznanih poteh tržaškosti in Gradnikove poezije

Avtor recenzije: Lev Detela Bere Renato Horvat.


10.02.2020

Miklavž Komelj: Stigmatizacija

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.


10.02.2020

Arundathi Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.


07.02.2020

Nesrečniki

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.02.2020

Ptice roparice

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.02.2020

Dnevnik Diane Budisavljević

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.02.2020

Mozartine 2

V nedeljo dopoldne je v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani potekal drugi koncert iz letošnjega abonmajskega cikla Mozartine. Koncertni dogodek je bil v celoti namenjen glasbi Georga Friedricha Händla, ki sta jo poustvarila Simfonični orkester RTV Slovenija pod umetniškim vodstvom violončelista Gregorja Feleta in solist tenorist Aco Biščević. Poročilo o dogodku je pripravil Andrej Bedjanič.


03.02.2020

Mathias Énard: Cona

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Lidija Hartman.


03.02.2020

Mojca Pišek: Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.


03.02.2020

Tone Partljič: Pesnica

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


03.02.2020

Monika Vrečar: Šovinistka

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


03.02.2020

Jan Krmelj: Življenje drugih

Mala drama SNG Drama Ljubljana Jan Krmelj: Življenje drugih (premiera 31. 1. 2020) po motivih filma Floriana Henckla von Donnersmarcka Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Diana Koloini Skladatelj : Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Scenograf : Jan Krmelj Kostumografinja : Špela Ema Veble Oblikovalca luči : Jan Krmelj, Vlado Glavan Lektorica: Kristina Anželj Asistentka režiserja : Nika Prusnik Kardum Asistentka scenografa : Mila Peršin Igrajo: Janez Škof Gerd H. Wiesler Uroš Fürst Georg Dreyman Saša Mihelčič Christa-Maria Sieland Življenje drugih. Tak je naslov dramske priredbe Jana Krmelja po motivih filma z istim naslovom Floriana Henckela von Donnersmacka iz leta 2006, dobitnika oskarja za tujejezični film. Sinoči smo odrsko različico gledali na odru Male drame v Ljubljani. Dramaturginja predstave je bila Diana Koloini, režiser in scenograf pa Jan Krmelj.Predstavo si je ogledala Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan


Stran 75 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov