Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alda Merini: Frančišek, spev ustvarjenega bitja

30.04.2019

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Jure Franko.

Ljubljana : KUD Logos, 2018

Krščanski svetnik Frančišek Asiški s preloma iz dvanajstega v trinajsto stoletje nenehno navdihuje številne umetnike, tudi slovenske. Med drugim imamo Legende o svetem Frančišku spod peresa Ksaverja Meška, pa vrsto priložnostnih duhovnih pesmi različnih pesnikov in celo delo za mladino Frančišek, naš brat, prevedeno v šest jezikov. Prav tako so znane številne upodobitve tega svetnika, ki so jih ustvarili slovenski umetniki, kot na primer Valentin Metzinger, Matej Sternen, Stane Kregar, Miki Muster, Veselka Šorli Puc in še vrsta mlajših. Podobno je ta svetnik s svojo Sončno pesmijo v prevodu Vitala Voduška navdihnil skladatelja slovenske himne Stanka Premrla, Damijan Močnik je svetemu Frančišku posvetil kantato, Avgust Ivan Ipavec pa oratorij. Podoba blagega svetnika je navzoča celo v videu Matjaža Feguša.
Med nepreglednim številom umetnikov v svetu, ki jih je navdihnilo življenje in delovanje tega umbrijskega ubožca, je tudi italijanska pesnica, pisateljica in dramatičarka Alda Merini. V njeni zbirki Frančišek, spev ustvarjenega bitja je zbranih petinosemdeset pesmi, nastalih v zadnjem obdobju pesničinega ustvarjanja. V njih se Merinijeva, ki je objavljala pri najuglednejših italijanskih založbah in je umrla pred desetletjem, poistoveti s svetim Frančiškom in na podlagi nekaterih oseb in dogodkov iz njegovega življenja subliminirano vstopa v zaznavanje duhovnega, ki se nemalokrat povzpne v hvalnico in molitev.
Alda Merini, zaznamovana s tragiko svoje dolgotrajne bolezni in s smrtjo obeh mož, v tej svoji poeziji podoživlja Frančiškovo revolucionarno odločitev, da se odpove bogataškemu veseljaštvu in se usmeri v duhovnost in skromnost. Pesnica to občuti kot tudi njegovo, v narekovajih, norost, ki pa je, kakor jo doumeva, v bistvu vzvišena plemenitost in poveličanost. Že sama je svojo bolezen kdaj upesnjevala ali o njej spregovorila v svojih dnevniških zapiskih in esejih.
Duhovni samogovori Alde Merini, o kateri so svoj čas pisali tudi kot o kandidatki za Nobelovo nagrado, se iz obžalovanja dvigajo v češčenje, iz boli v veselje, iz preskušenj v usmiljenje. Njena misel je jasna, izdelana, iztrpljena. Pretresljiva pesniška govorica pa je hkrati tudi izmirjajoča in poplemenitena, nemalokrat himnična.
Trpeča duša Alde Merini išče odrešitev in smisel v videnju svetnikove življenjske drže in njegovega poslanstva, ki jo navdihuje. Pesničina bivanjska kalvarija je skozi vidik Frančiškove življenjske usojenosti osvobajajoča, zdravilna. Svojo osmišljenost blagodejno najdeva v božjem razodetju in usmiljenju. Iz svoje pretresljive danosti tiplje v blagodejno in odrešujočo presežnost. Alda Merini je potemtakem v Frančišku Asiškem prepoznala človeško bitje, ki so ga zaznamovale muke, ki pa je zmožno videti ustalitev v vseprešinjajoči ljubezni do soljudi in stvarstva.
Prevajalka pesnica Miljana Cunta se je zavzeto lotila svojega opravila. Pretanjeno je poiskala duhovnemu besedilu ustrezno slovensko izrazje, kar vedno ni bilo preprosto. Prva past je bila že v samem naslovu. Dobra plat pesniških izdaj založbe Logos je tudi v tem, da jih bralcem ponuja v dvojezičnosti, tako da lahko ob prevodu sledijo še izvirniku. To lahko prevajalca neusmiljeno razgalja, a Cuntove ne. Res je sicer, da je izvirnik napisan v prostem stihu, tako da pri prevajanju ni težav z ritmom in rimami, vendar je poezija Merinijeve miselno in pomensko dokaj zahtevna, kar seveda terja določen prevajalski trud in tudi nekaj teološkega znanja. Na redkih mestih se je prevajalka odločila za sicer nepotrebno zapostavo predmeta, saj ji ne bi bilo treba loviti mere, ker je v izvirniku praktično ni.
Knjigo Frančišek, spev ustvarjenega bitja bogati prevajalkina izčrpna in tehtna spremna beseda, oprta na vrsto literature o pesnici in njenem obdobju. Zelo koristne in priročne so tudi njene opombe. Zapis gore, na kateri je Frančišek doživel mistično izkustvo stigmatizacije, pa je zastarel; danes se je namesto imena Alverno uveljavila oblika La Verna ali preprosto Verna.
Kakorkoli, prevajalka Miljana Cunta, tudi avtorica občasnih Duhovnih misli na našem Radiu, s svojim rahločutnim pesniškim posluhom in temeljitim znanjem prinaša med slovenske bralce poezijo hudo preskušane italijanske pesnice Alde Merini, o kateri se je pri nas malo vedelo in ki Besedo, pisano z veliko začetnico, občuteno zaznava s svojo pretanjeno pesniško besedo.


Ocene

2008 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Alda Merini: Frančišek, spev ustvarjenega bitja

30.04.2019

Avtor recenzije: Andrej Arko Bere Jure Franko.

Ljubljana : KUD Logos, 2018

Krščanski svetnik Frančišek Asiški s preloma iz dvanajstega v trinajsto stoletje nenehno navdihuje številne umetnike, tudi slovenske. Med drugim imamo Legende o svetem Frančišku spod peresa Ksaverja Meška, pa vrsto priložnostnih duhovnih pesmi različnih pesnikov in celo delo za mladino Frančišek, naš brat, prevedeno v šest jezikov. Prav tako so znane številne upodobitve tega svetnika, ki so jih ustvarili slovenski umetniki, kot na primer Valentin Metzinger, Matej Sternen, Stane Kregar, Miki Muster, Veselka Šorli Puc in še vrsta mlajših. Podobno je ta svetnik s svojo Sončno pesmijo v prevodu Vitala Voduška navdihnil skladatelja slovenske himne Stanka Premrla, Damijan Močnik je svetemu Frančišku posvetil kantato, Avgust Ivan Ipavec pa oratorij. Podoba blagega svetnika je navzoča celo v videu Matjaža Feguša.
Med nepreglednim številom umetnikov v svetu, ki jih je navdihnilo življenje in delovanje tega umbrijskega ubožca, je tudi italijanska pesnica, pisateljica in dramatičarka Alda Merini. V njeni zbirki Frančišek, spev ustvarjenega bitja je zbranih petinosemdeset pesmi, nastalih v zadnjem obdobju pesničinega ustvarjanja. V njih se Merinijeva, ki je objavljala pri najuglednejših italijanskih založbah in je umrla pred desetletjem, poistoveti s svetim Frančiškom in na podlagi nekaterih oseb in dogodkov iz njegovega življenja subliminirano vstopa v zaznavanje duhovnega, ki se nemalokrat povzpne v hvalnico in molitev.
Alda Merini, zaznamovana s tragiko svoje dolgotrajne bolezni in s smrtjo obeh mož, v tej svoji poeziji podoživlja Frančiškovo revolucionarno odločitev, da se odpove bogataškemu veseljaštvu in se usmeri v duhovnost in skromnost. Pesnica to občuti kot tudi njegovo, v narekovajih, norost, ki pa je, kakor jo doumeva, v bistvu vzvišena plemenitost in poveličanost. Že sama je svojo bolezen kdaj upesnjevala ali o njej spregovorila v svojih dnevniških zapiskih in esejih.
Duhovni samogovori Alde Merini, o kateri so svoj čas pisali tudi kot o kandidatki za Nobelovo nagrado, se iz obžalovanja dvigajo v češčenje, iz boli v veselje, iz preskušenj v usmiljenje. Njena misel je jasna, izdelana, iztrpljena. Pretresljiva pesniška govorica pa je hkrati tudi izmirjajoča in poplemenitena, nemalokrat himnična.
Trpeča duša Alde Merini išče odrešitev in smisel v videnju svetnikove življenjske drže in njegovega poslanstva, ki jo navdihuje. Pesničina bivanjska kalvarija je skozi vidik Frančiškove življenjske usojenosti osvobajajoča, zdravilna. Svojo osmišljenost blagodejno najdeva v božjem razodetju in usmiljenju. Iz svoje pretresljive danosti tiplje v blagodejno in odrešujočo presežnost. Alda Merini je potemtakem v Frančišku Asiškem prepoznala človeško bitje, ki so ga zaznamovale muke, ki pa je zmožno videti ustalitev v vseprešinjajoči ljubezni do soljudi in stvarstva.
Prevajalka pesnica Miljana Cunta se je zavzeto lotila svojega opravila. Pretanjeno je poiskala duhovnemu besedilu ustrezno slovensko izrazje, kar vedno ni bilo preprosto. Prva past je bila že v samem naslovu. Dobra plat pesniških izdaj založbe Logos je tudi v tem, da jih bralcem ponuja v dvojezičnosti, tako da lahko ob prevodu sledijo še izvirniku. To lahko prevajalca neusmiljeno razgalja, a Cuntove ne. Res je sicer, da je izvirnik napisan v prostem stihu, tako da pri prevajanju ni težav z ritmom in rimami, vendar je poezija Merinijeve miselno in pomensko dokaj zahtevna, kar seveda terja določen prevajalski trud in tudi nekaj teološkega znanja. Na redkih mestih se je prevajalka odločila za sicer nepotrebno zapostavo predmeta, saj ji ne bi bilo treba loviti mere, ker je v izvirniku praktično ni.
Knjigo Frančišek, spev ustvarjenega bitja bogati prevajalkina izčrpna in tehtna spremna beseda, oprta na vrsto literature o pesnici in njenem obdobju. Zelo koristne in priročne so tudi njene opombe. Zapis gore, na kateri je Frančišek doživel mistično izkustvo stigmatizacije, pa je zastarel; danes se je namesto imena Alverno uveljavila oblika La Verna ali preprosto Verna.
Kakorkoli, prevajalka Miljana Cunta, tudi avtorica občasnih Duhovnih misli na našem Radiu, s svojim rahločutnim pesniškim posluhom in temeljitim znanjem prinaša med slovenske bralce poezijo hudo preskušane italijanske pesnice Alde Merini, o kateri se je pri nas malo vedelo in ki Besedo, pisano z veliko začetnico, občuteno zaznava s svojo pretanjeno pesniško besedo.


17.02.2020

Iztok Osojnik: Newyorška trilogija

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Jure Franko.


17.02.2020

Ana Svetel: Dobra družba

Avtorica recenzije Martina Potisk Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.


17.02.2020

Wyslawa Szymborska: Radost pisanja

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.


15.02.2020

Večja od vseh

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.02.2020

Prekla

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.02.2020

Tukaj sem

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.02.2020

Fantazijski otok

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


10.02.2020

Kristina Kočan: Divjad

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Renato Horvat.


10.02.2020

Ana Toroš: Potovanje po neznanih poteh tržaškosti in Gradnikove poezije

Avtor recenzije: Lev Detela Bere Renato Horvat.


10.02.2020

Miklavž Komelj: Stigmatizacija

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.


10.02.2020

Arundathi Roy: Ministrstvo za najvišjo srečo

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.


07.02.2020

Nesrečniki

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.02.2020

Ptice roparice

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.02.2020

Dnevnik Diane Budisavljević

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.02.2020

Mozartine 2

V nedeljo dopoldne je v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani potekal drugi koncert iz letošnjega abonmajskega cikla Mozartine. Koncertni dogodek je bil v celoti namenjen glasbi Georga Friedricha Händla, ki sta jo poustvarila Simfonični orkester RTV Slovenija pod umetniškim vodstvom violončelista Gregorja Feleta in solist tenorist Aco Biščević. Poročilo o dogodku je pripravil Andrej Bedjanič.


03.02.2020

Mathias Énard: Cona

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bere Lidija Hartman.


03.02.2020

Mojca Pišek: Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.


03.02.2020

Tone Partljič: Pesnica

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


03.02.2020

Monika Vrečar: Šovinistka

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


03.02.2020

Jan Krmelj: Življenje drugih

Mala drama SNG Drama Ljubljana Jan Krmelj: Življenje drugih (premiera 31. 1. 2020) po motivih filma Floriana Henckla von Donnersmarcka Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Diana Koloini Skladatelj : Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Scenograf : Jan Krmelj Kostumografinja : Špela Ema Veble Oblikovalca luči : Jan Krmelj, Vlado Glavan Lektorica: Kristina Anželj Asistentka režiserja : Nika Prusnik Kardum Asistentka scenografa : Mila Peršin Igrajo: Janez Škof Gerd H. Wiesler Uroš Fürst Georg Dreyman Saša Mihelčič Christa-Maria Sieland Življenje drugih. Tak je naslov dramske priredbe Jana Krmelja po motivih filma z istim naslovom Floriana Henckela von Donnersmacka iz leta 2006, dobitnika oskarja za tujejezični film. Sinoči smo odrsko različico gledali na odru Male drame v Ljubljani. Dramaturginja predstave je bila Diana Koloini, režiser in scenograf pa Jan Krmelj.Predstavo si je ogledala Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan


Stran 75 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov