Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...
S svojim nizkoproračunskim pristopom značajske študije, ki je bližje neodvisnemu filmu kot polikanim spektaklom, je Joker drzen in provokativen.
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne. Arthur se neuspešno preživlja kot klovn in sanjari o karieri komika, s katero bi očaral simpatično sosedo samohranilko. A ko mesto zmanjša financiranje socialnim službam, zmanjka tudi denarja za Arthurjeve antipsihotike in antidepresive, meja med resničnim in umišljenim pa se začne pri njem vedno bolj krhati. Propadli klovn se bo počasi prelevil v Jokerja, agenta kaosa in uničenja v Gothamu.
Po triumfu na nedavnem festivalu v Benetkah so bila pričakovanja glede celovečerca Joker, samosvojega prispevka k Batmanovemu univezumu, precej visoka, in avtor projekta Todd Phillips, ki je zaslovel z izzivalnimi komedijami in še posebej s trilogijo Prekrokana noč, jih je povsem upravičil. Joker je v miljeju filmskih priredb stripov podobno nenavadno delo zunaj osrednjega toka, kot je Arthur Fleck popoln obstranec oziroma »madež« v širši družbi. S svojim nizkoproračunskim pristopom značajske študije, ki je bližje neodvisnemu filmu kot polikanim spektaklom, je Joker drzen in provokativen. Prvenstveno gre za spust v psihični razkroj naslovnega junaka, anarhičnega psihopata, ki postane proti svoji volji ikona družbenega upora. Igralsko monumentalno ga upodobi Joaquin Phoenix, pri čemer je težko spregledati številne sklice na zgodnji Scorsesejev opus in njegove portrete moških na robu živčnega zloma; predvsem sta to Taksist in Kralj komedije, kar posrečeno poudari pojava Roberta De Nira v eni od osrednjih vlog.
Hkrati z monokromatsko paleto metropole, osiromašene vseh barv, topline in sočutja, avtorji ustvarijo siv, jesenski, brezizhodno propadajoči svet, obenem pa se delo podobno večplastno odziva na prepoznavne paradokse sodobnosti kot pred desetletjem Nolanov Vitez teme. Nedvomno bo tudi Joker sprožil podobno interpretacijsko histerijo, saj je v političnem smislu precej dvoumen.
Tri desetletja po padcu berlinskega zidu namreč živi človeštvo po vseh uveljavljenih kazalnikih v dokaj obstojnem obdobju miru, prosperitete srednjega razreda ter dvigovanja povprečnega ekonomskega standarda in osebnih svoboščin na zgodovinsko neslutene ravni. In vendar je težko spregledati obstoj abstraktne želje po uničenju, strastnega pričakovanja katastrof in patološkega hrepenenja po nekakšni revoluciji. Vse te težnje namreč vsaj med vrsticami pooseblja Joker. A hkrati navduši izjemna zrelost filma, ki prikaže vse te težnje kot produkt bolnega uma oziroma nečesa, kar je lahko samo znak napredujoče shizofrenije. Ali kot bi rekel Slavoj Žižek: revolucija že, a kaj bo sledilo dan pozneje?
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne ...
S svojim nizkoproračunskim pristopom značajske študije, ki je bližje neodvisnemu filmu kot polikanim spektaklom, je Joker drzen in provokativen.
Arthur Fleck je osamljen čudak, ki odrinjen na rob velemestne džungle skrbi za ostarelo mater – ta si domišlja, da jima bo iz mizerije čudežno pomagal nekdanji delodajalec, brezčuten multimilijonar in županski kandidat Thomas Wayne. Arthur se neuspešno preživlja kot klovn in sanjari o karieri komika, s katero bi očaral simpatično sosedo samohranilko. A ko mesto zmanjša financiranje socialnim službam, zmanjka tudi denarja za Arthurjeve antipsihotike in antidepresive, meja med resničnim in umišljenim pa se začne pri njem vedno bolj krhati. Propadli klovn se bo počasi prelevil v Jokerja, agenta kaosa in uničenja v Gothamu.
Po triumfu na nedavnem festivalu v Benetkah so bila pričakovanja glede celovečerca Joker, samosvojega prispevka k Batmanovemu univezumu, precej visoka, in avtor projekta Todd Phillips, ki je zaslovel z izzivalnimi komedijami in še posebej s trilogijo Prekrokana noč, jih je povsem upravičil. Joker je v miljeju filmskih priredb stripov podobno nenavadno delo zunaj osrednjega toka, kot je Arthur Fleck popoln obstranec oziroma »madež« v širši družbi. S svojim nizkoproračunskim pristopom značajske študije, ki je bližje neodvisnemu filmu kot polikanim spektaklom, je Joker drzen in provokativen. Prvenstveno gre za spust v psihični razkroj naslovnega junaka, anarhičnega psihopata, ki postane proti svoji volji ikona družbenega upora. Igralsko monumentalno ga upodobi Joaquin Phoenix, pri čemer je težko spregledati številne sklice na zgodnji Scorsesejev opus in njegove portrete moških na robu živčnega zloma; predvsem sta to Taksist in Kralj komedije, kar posrečeno poudari pojava Roberta De Nira v eni od osrednjih vlog.
Hkrati z monokromatsko paleto metropole, osiromašene vseh barv, topline in sočutja, avtorji ustvarijo siv, jesenski, brezizhodno propadajoči svet, obenem pa se delo podobno večplastno odziva na prepoznavne paradokse sodobnosti kot pred desetletjem Nolanov Vitez teme. Nedvomno bo tudi Joker sprožil podobno interpretacijsko histerijo, saj je v političnem smislu precej dvoumen.
Tri desetletja po padcu berlinskega zidu namreč živi človeštvo po vseh uveljavljenih kazalnikih v dokaj obstojnem obdobju miru, prosperitete srednjega razreda ter dvigovanja povprečnega ekonomskega standarda in osebnih svoboščin na zgodovinsko neslutene ravni. In vendar je težko spregledati obstoj abstraktne želje po uničenju, strastnega pričakovanja katastrof in patološkega hrepenenja po nekakšni revoluciji. Vse te težnje namreč vsaj med vrsticami pooseblja Joker. A hkrati navduši izjemna zrelost filma, ki prikaže vse te težnje kot produkt bolnega uma oziroma nečesa, kar je lahko samo znak napredujoče shizofrenije. Ali kot bi rekel Slavoj Žižek: revolucija že, a kaj bo sledilo dan pozneje?
Napoved: Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je letos dobila Tjaša Mislej za besedilo Naše skladišče. In Prešernovo gledališče Kranj ga je sinoči že premierno postavilo na oder. Socialno dramo o izkoriščenju delavk v trgovini je režirala Mateja Kokol, dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Predstavo si je ogledala Tadeja Krečič: Tjaša Mislej; Naše skladišče Krstna uprizoritev Premiera:1. oktobra 2020. Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj Režiserka: Mateja Kokol Dramaturginja:Marinka Poštrak Scenografka in oblikovalka luči: Petra Veber Kostumografka: Iris Kovačič Avtor glasbe in priredbe skladbe Lastovka: Aleš Zorec (V originalni izvedbi je pesem Lastovka avtorja glasbe Jureta Robežnika, avtorja besedila Milana Jesiha in avtorja aranžmaja Silvestra Stingla na albumu Elda leta 1982 zapela pevka Elda Viler.) Odrski gib: Ivan Mijačević Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo Evelin: Vesna Pernarčič Suzi: Vesna Slapar Vera: Vesna Jevnikar Poslovodkinja Grebovič: Darja Reichman Izgubljeni kupec: Borut Veselko Bigi, novi šofer dobavnega vozila in skladiščnik: Blaž Setnikar Direktor: Miha Rodman Novinar: Aljoša Ternovšek Marija: Miranda Trnjanin k.g. Foto: Tania Mendillo
SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik
Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.
Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.
Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov