Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slavko Pregl in Leon Pogelšek: Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič

14.10.2019

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.

Ljubljana : Mladinska knjiga, 2019

Glavno prizorišče dela Slavka Pregla in Leona Pogelška Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič je Ljubljana v osemdesetih letih preteklega stoletja, dogajanje tega kratkočasnega, lahko rečemo kar ‘kriminalnega’ romana pa nas popelje tudi v Beograd, Zagreb, Frankfurt, München in na vojvodinsko podeželje. Še toliko bolj je zanimivo, ker je roman postavljen v realističen okvir, saj sta Erich Šlomovič in njegova famozna zbirka zares obstajala. Mladega Ericha je v tridesetih letih po prihodu v Pariz v svoji galeriji zaposlil slavni Ambroise Vollard, ki je kot galerist odkrival še neuveljavljene umetnike; Picassa, Cézanna, Maneta, Renoirja, Gaugina, Van Gogha in druge. Šlomovič je začel zbirati likovne umetnine tudi zase, da bi ustanovil muzej francoskih impresionistov v Beogradu. Po Vollardovi nenadni in nepričakovani smrti je svojo veliko zbirko umetniških slik tik pred drugo svetovno vojno poslal v Jugoslavijo. Pogajanja o gradnji muzeja so bila neuspešna, začela se je vojna, tako da je Šlomovič zbirko skril na srbskem podeželju. Nemci so vse moške člane družine usmrtili, slik pa niso našli in tako so pristale v rokah Erichove matere Roze, ki je edina preživela vojno. In usoda včasih ubira čudna pota.

Izginula zbirka Ericha Šlomoviča je tako osrednja tema romana, v katerem legendarna ugibanja o njenem obstoju dobijo oprijemljivo podlago in potrditev. Leon Sattler, večni študent tretjega letnika umetnosti in zgodovine ter priložnostni preprodajalec starin na bolšjem trgu, na konvenciji antikvarjev v hotelu Ilirija spozna Milorada Živkovića – Bato, pretkanega in izurjenega preprodajalca umetnin. Mladenič, ki si vroče želi doseči nekaj velikega, predvsem pa zaslužiti dovolj, da bi se izkazal pred starši in potešil nenasitne zahteve svoje starejše ljubice, prelestne bivše manekenke Kristine, postane zvest spremljevalec, sodelavec in izvrševalec raznoraznih naročil tega mojstrskega manipulatorja. Denar hitro priteka, ko pa se v odmaknjeni vojvodinski vasi pojavijo slike Matissa, Renoirja, Rodina, Picassa, Pissaroja, Modiglianija, Miroja, Gaugina, Kandinskega … mladenič komaj verjame, da se mu je končno nasmehnila sreča. Vznemirjenje doseže vrelišče, ko najdene umetnine povežejo z izginulo Šlomovičevo zbirko, na prizorišče pa iz Avstralije prileti tudi France Benko, vrhunski izvedenec za presojanje originalnosti slik z mednarodno licenco. Leon mu z navdušenjem pomaga pri zapletenih potrjevalnih postopkih in v mislih že stopa po poti slave in bogastva. Medtem pa si Batov prijatelj in sodelavec Rista na svojem posestvu v Vojvodini daje duška na prav poseben način.

Bata je zagledal dolge vrste slik, ki so bile naslonjene na stene ateljeja. Pet slikarskih stojal z velikimi slikami je bilo s hrbtom obrnjenih proti zunanjim oknom. Še najmanjša, meter krat osemdeset centimetrov, zelena abstrakcija, je izžarevala prelivanje tonov od skrajno travnato zelene do svetle limonasto rumeno zelene in skoraj vodene smaragdno zelene; ko jo je Bata dolgo ogledoval, se mu je zazdelo, da sluti figure nimf, ki se v tančicah igrajo ob vodi. Podpis desno zgoraj: Picasso. Bil je res pravi podpis, svetlo bel z malo roza odtenka, podpis iz predvojnega časa. Slika je bila tudi že postarana. Bata jo je povohal in ugotovil, da niti ne diši preveč po barvi, temveč tako, kot bi jo v kakšnem restavratorskem centru kdo obrisal s posebnimi kemikalijami.”

Čeprav je kakovost leposlovnega dela, ki ga napiše več avtorjev, včasih vprašljiva, sta Slavko Pregl in Leon Pogelšek ustvarila izjemno posrečeno in homogeno celoto, v kateri naj bi bilo po njunih besedah 70 odstotkov dejstev in 30 odstotkov fikcije. Bogate izkušnje galerista Pogelška, ki so ga v nadebudnih letih tako dobro vodili za nos, da ni vedel, ali trguje z vrhunskimi slikami ali ponaredki, in nabrito pero veščega pisatelja Pregla, so družno napisali poljuden, skorajda fantastičen vodnik po svetu trgovanja s takšnimi in drugačnimi umetninami. Knjiga Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič je polna nenavadnih dogodivščin, krutih prevar, duhovitih dialogov, iskrivega humorja in erotike, ne manjka pa ji niti filmskih zapletov, preobratov in napetosti ter prav sladostrastnih opisov nastajanja (ponarejenih) umetniških del ali postopkov za odkrivanje njihove istovetnosti. Posebno vrednost ji seveda daje dejstvo, da glavni akterji niso izmišljeni, temveč so v epilogu predstavljeni z resničnimi imeni. Prav tako kot je tam zapisano tudi število likovnih del, ki so odpotovala iz Ristovega ateljeja v vasi Starčevo in našla svoje mesto v galerijah, muzejih, zasebnih zbirkah … “Za nobeno doslej uradno še ni bilo ugotovljeno, da gre za ponaredek.”

Knjigo, ki je privlačna za široko paleto bralcev, bodo še posebej požirali tisti, ki imajo radi umetnost in si kdaj pa kdaj privoščijo nakup kakšnega umetniškega dela. Prav gotovo nanj ne bodo nikoli več gledali z enakimi očmi.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Slavko Pregl in Leon Pogelšek: Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič

14.10.2019

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Jasna Rodošek in Jure Franko.

Ljubljana : Mladinska knjiga, 2019

Glavno prizorišče dela Slavka Pregla in Leona Pogelška Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič je Ljubljana v osemdesetih letih preteklega stoletja, dogajanje tega kratkočasnega, lahko rečemo kar ‘kriminalnega’ romana pa nas popelje tudi v Beograd, Zagreb, Frankfurt, München in na vojvodinsko podeželje. Še toliko bolj je zanimivo, ker je roman postavljen v realističen okvir, saj sta Erich Šlomovič in njegova famozna zbirka zares obstajala. Mladega Ericha je v tridesetih letih po prihodu v Pariz v svoji galeriji zaposlil slavni Ambroise Vollard, ki je kot galerist odkrival še neuveljavljene umetnike; Picassa, Cézanna, Maneta, Renoirja, Gaugina, Van Gogha in druge. Šlomovič je začel zbirati likovne umetnine tudi zase, da bi ustanovil muzej francoskih impresionistov v Beogradu. Po Vollardovi nenadni in nepričakovani smrti je svojo veliko zbirko umetniških slik tik pred drugo svetovno vojno poslal v Jugoslavijo. Pogajanja o gradnji muzeja so bila neuspešna, začela se je vojna, tako da je Šlomovič zbirko skril na srbskem podeželju. Nemci so vse moške člane družine usmrtili, slik pa niso našli in tako so pristale v rokah Erichove matere Roze, ki je edina preživela vojno. In usoda včasih ubira čudna pota.

Izginula zbirka Ericha Šlomoviča je tako osrednja tema romana, v katerem legendarna ugibanja o njenem obstoju dobijo oprijemljivo podlago in potrditev. Leon Sattler, večni študent tretjega letnika umetnosti in zgodovine ter priložnostni preprodajalec starin na bolšjem trgu, na konvenciji antikvarjev v hotelu Ilirija spozna Milorada Živkovića – Bato, pretkanega in izurjenega preprodajalca umetnin. Mladenič, ki si vroče želi doseči nekaj velikega, predvsem pa zaslužiti dovolj, da bi se izkazal pred starši in potešil nenasitne zahteve svoje starejše ljubice, prelestne bivše manekenke Kristine, postane zvest spremljevalec, sodelavec in izvrševalec raznoraznih naročil tega mojstrskega manipulatorja. Denar hitro priteka, ko pa se v odmaknjeni vojvodinski vasi pojavijo slike Matissa, Renoirja, Rodina, Picassa, Pissaroja, Modiglianija, Miroja, Gaugina, Kandinskega … mladenič komaj verjame, da se mu je končno nasmehnila sreča. Vznemirjenje doseže vrelišče, ko najdene umetnine povežejo z izginulo Šlomovičevo zbirko, na prizorišče pa iz Avstralije prileti tudi France Benko, vrhunski izvedenec za presojanje originalnosti slik z mednarodno licenco. Leon mu z navdušenjem pomaga pri zapletenih potrjevalnih postopkih in v mislih že stopa po poti slave in bogastva. Medtem pa si Batov prijatelj in sodelavec Rista na svojem posestvu v Vojvodini daje duška na prav poseben način.

Bata je zagledal dolge vrste slik, ki so bile naslonjene na stene ateljeja. Pet slikarskih stojal z velikimi slikami je bilo s hrbtom obrnjenih proti zunanjim oknom. Še najmanjša, meter krat osemdeset centimetrov, zelena abstrakcija, je izžarevala prelivanje tonov od skrajno travnato zelene do svetle limonasto rumeno zelene in skoraj vodene smaragdno zelene; ko jo je Bata dolgo ogledoval, se mu je zazdelo, da sluti figure nimf, ki se v tančicah igrajo ob vodi. Podpis desno zgoraj: Picasso. Bil je res pravi podpis, svetlo bel z malo roza odtenka, podpis iz predvojnega časa. Slika je bila tudi že postarana. Bata jo je povohal in ugotovil, da niti ne diši preveč po barvi, temveč tako, kot bi jo v kakšnem restavratorskem centru kdo obrisal s posebnimi kemikalijami.”

Čeprav je kakovost leposlovnega dela, ki ga napiše več avtorjev, včasih vprašljiva, sta Slavko Pregl in Leon Pogelšek ustvarila izjemno posrečeno in homogeno celoto, v kateri naj bi bilo po njunih besedah 70 odstotkov dejstev in 30 odstotkov fikcije. Bogate izkušnje galerista Pogelška, ki so ga v nadebudnih letih tako dobro vodili za nos, da ni vedel, ali trguje z vrhunskimi slikami ali ponaredki, in nabrito pero veščega pisatelja Pregla, so družno napisali poljuden, skorajda fantastičen vodnik po svetu trgovanja s takšnimi in drugačnimi umetninami. Knjiga Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič je polna nenavadnih dogodivščin, krutih prevar, duhovitih dialogov, iskrivega humorja in erotike, ne manjka pa ji niti filmskih zapletov, preobratov in napetosti ter prav sladostrastnih opisov nastajanja (ponarejenih) umetniških del ali postopkov za odkrivanje njihove istovetnosti. Posebno vrednost ji seveda daje dejstvo, da glavni akterji niso izmišljeni, temveč so v epilogu predstavljeni z resničnimi imeni. Prav tako kot je tam zapisano tudi število likovnih del, ki so odpotovala iz Ristovega ateljeja v vasi Starčevo in našla svoje mesto v galerijah, muzejih, zasebnih zbirkah … “Za nobeno doslej uradno še ni bilo ugotovljeno, da gre za ponaredek.”

Knjigo, ki je privlačna za široko paleto bralcev, bodo še posebej požirali tisti, ki imajo radi umetnost in si kdaj pa kdaj privoščijo nakup kakšnega umetniškega dela. Prav gotovo nanj ne bodo nikoli več gledali z enakimi očmi.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov