Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč: Ne sprašujte za pot : blodnik po Istri

02.12.2019

Avtorica ocene: Katarina Mahnič Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Društvo za dolgovezenje: 2019

Avtorice knjige Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč čisto iskreno povedo: “če ste ljubitelj preverjenih turističnih destinacij in vas navdušujejo uveljavljene znamenitosti, potem se vam ta blodnik ne bo zdel niti malo uporaben.” V njem so vsem znani kraji, na primer Umag, Barbariga, Rovinj, Pulj, Premantura, Brioni, Opatija, Reka, Bakar, Motovun, obdelani na nenavaden način, po zanimivostih pa jih spodriva cel kup veliko manj znanih, kot so Špadiči, Marušići, Dvigrad, Kanfanar, Istrske toplice, Sovinjak, Zarečki krov, Draguć, Borut, Oprtalj, Trget, Rakalj … Seveda pa so ‘zanimivosti’ zelo subjektivna zadeva; o izjemnosti okusov, preferencah in strasteh ekipe blodnika pa mogoče največ pove tale prigoda, ki je njegov nastanek pravzaprav sprožila:

“Že v prvem dnevu smo si ogledale glavne znamenitosti Červarja, med katere med drugim sodijo razpadajoč Mächtigov oranžni kiosk, telefonska govorilnica iz osemdesetih in supermarket, po katerega strehi so se včasih sprehajale koze. Naslednji dan sta mi pokazali formo vivo odslužene agromehanike, kjer smo se slikale vsaka na svojem najljubšem traktorju; spustile smo se v središče Zemlje (beri: jama Baredine) in se spotoma pomudile še v Filipinih – ki so seveda zgolj vas nekaj kilometrov od Poreča, katere kažipot pa je čudovito ozadje za selfije.”

Ravno v Červarju, imenovanem Fužine na vodi, je v gostilni Ribarica publicistki in pisateljici Agati vzniknila genialna ideja o istrski knjigi. In ker je skoraj tako kot to, kam se podamo, pomembno s kom tam blodimo, sta z njo nič hudega sluteč potegnili strokovnjakinja za spletni marketing Tamara in oblikovalka Teja. Začelo se je leto nevarnega življenja, ko niso le skupaj obiskovale krajev, ki so jih kot posameznice večinoma že poznale, in vse to zapisale, ampak so knjigo tudi same spravile na knjižne police, z izdajo, reklamo in prodajo vred. ‘Three Women Band’ je skratka sam naredil vse, kar je pri nastajanju knjige treba postoriti – in se med procesom celo smejal.

Avtorice so blodnik za boljšo orientacijo posrečeno razdelile na Zahodno obalo, Zaledje in Vzhodni blok. Vendar besedila, ki se izmenično zlivajo izpod treh peres, v svoji raznoliki in žlahtni zmešnjavi tvorijo takšno homogeno celoto, polno nostalgičnih spominov, hudomušnih namigov, prikrojene zgodovine, slavnih osebnosti, fantazijskih vložkov, tehtnih pomislekov, grotesknih izmišljij, humornih komentarjev in ganljivih uvidov, da razdelitve sploh ne potrebujejo. Žurka v Umagu, odcvetela sindikalna letovišča, spomini na počitniške kolonije, parkirišče neznanih letečih predmetov – park futurističnih skulptur hrvaškega kiparja Dušana Džamonje, plovba po Limskem fjordu, znosna le ob zadostni dozi malvazije, ptičja republika na Crvenem otoku, tri Jovanke, ki na Brionih čakajo Tita, intervju s papagajem Kokijem iz brionskega pristanišča, zimske skrbi parkiranih počitniških prikolic, seksualna fantazija z idiličnega vrta Histria Aromatica, kvarnerska misija tajnih agentk Jamesa Bonda, puljski bife Mateja Parlova, zaljubljena prašiča na kmečkem turizmu v Momjanu … Kako sta povezana von Trapp, preden je končal kot filmski lik, in izumitelj torpeda Robert Whitehead, lastnik slikovito razpadajoče reške fabrike Torpedo. S temi kraji je povezan Al Capone, po njih se je potikal veliki osvajalec Casanova, ljubil pa jih je tudi češko-slovenski režiser František Čap. “Če bi mu slovenski film pustil spet blizu, bi gotovo posnel vestern na Učki,” se pridušajo avtorice blodnika, tako pa je začel v Istri neuspešno gojiti kokoši. Potovanje v središče zemlje, sežiganje čarovnic, podvodni tunel v Bakarju in rjaveči žerjavi kot odbor za izrekanje dobrodošlice. Kje sta istrski Diznilend in Hollywood in kaj poleg Mamulove vile in Iva Robića še skriva opatijska riviera.

Blodnik po Istri je poleg svežine, humorja in okretnega jezika hvalnica vsemu drugačnemu, da ne rečem obče grdemu, propadlemu, zlorabljenemu, zapuščenemu in zapostavljenemu. Odvrženemu in pozabljenemu. Vsemu tistemu, kar je nekoč obstajalo kot nekaj svetlega, svetega, ponosnega in upanja polnega, pa se je sesulo v prah in pepel. Svojevrstna estetika tovarniških dimnikov in propadajočih hal, umirajočih ladjedelnic in zarjavelih strojev, osamljenih železniških postaj in vasic, ki jih zarašča plevel. In hotelov v precej pomilovanja vrednem stanju, pri katerih “kuga obnove, za katero smo se tako bale, da je že uničila žlahtne socialistične čare, ni bila smrtonosna”.

Čar istra-živanja je ravno v tem, da se ob njem neskončno zabavaš in se obenem brez žuganja s prstom globoko zamisliš nad človeškim napredkom, njegovimi potrebami, okusom in željami. Neprecenljiv užitek branju daje tudi otipljivo žensko zavezništvo, četudi se kdaj, takole mimogrede in ne čisto zares, namrdnejo druga nad drugo. Pa še marsičesa se naučiš vmes – navdušeno sem guglala in se čudila, česa vsega nisem vedela. Kaj je na primer karavanseraj, pa kdo je Dušan Džamonja in da je von Trapp resnično obstajal.

Naj končam, s čimer je Agata začela, in je nekako bistvena poanta tega spontanega, eksotičnega in neponovljivega eksperimenta treh žensk: “Blodnik ni vodnik in vas ne vodi, blodnik vas poskuša napeljati, da bi tudi sami blodili. Samo v duhu ali zares.”

Meni bo prišel prav zares. Hvala, punce.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč: Ne sprašujte za pot : blodnik po Istri

02.12.2019

Avtorica ocene: Katarina Mahnič Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Društvo za dolgovezenje: 2019

Avtorice knjige Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč čisto iskreno povedo: “če ste ljubitelj preverjenih turističnih destinacij in vas navdušujejo uveljavljene znamenitosti, potem se vam ta blodnik ne bo zdel niti malo uporaben.” V njem so vsem znani kraji, na primer Umag, Barbariga, Rovinj, Pulj, Premantura, Brioni, Opatija, Reka, Bakar, Motovun, obdelani na nenavaden način, po zanimivostih pa jih spodriva cel kup veliko manj znanih, kot so Špadiči, Marušići, Dvigrad, Kanfanar, Istrske toplice, Sovinjak, Zarečki krov, Draguć, Borut, Oprtalj, Trget, Rakalj … Seveda pa so ‘zanimivosti’ zelo subjektivna zadeva; o izjemnosti okusov, preferencah in strasteh ekipe blodnika pa mogoče največ pove tale prigoda, ki je njegov nastanek pravzaprav sprožila:

“Že v prvem dnevu smo si ogledale glavne znamenitosti Červarja, med katere med drugim sodijo razpadajoč Mächtigov oranžni kiosk, telefonska govorilnica iz osemdesetih in supermarket, po katerega strehi so se včasih sprehajale koze. Naslednji dan sta mi pokazali formo vivo odslužene agromehanike, kjer smo se slikale vsaka na svojem najljubšem traktorju; spustile smo se v središče Zemlje (beri: jama Baredine) in se spotoma pomudile še v Filipinih – ki so seveda zgolj vas nekaj kilometrov od Poreča, katere kažipot pa je čudovito ozadje za selfije.”

Ravno v Červarju, imenovanem Fužine na vodi, je v gostilni Ribarica publicistki in pisateljici Agati vzniknila genialna ideja o istrski knjigi. In ker je skoraj tako kot to, kam se podamo, pomembno s kom tam blodimo, sta z njo nič hudega sluteč potegnili strokovnjakinja za spletni marketing Tamara in oblikovalka Teja. Začelo se je leto nevarnega življenja, ko niso le skupaj obiskovale krajev, ki so jih kot posameznice večinoma že poznale, in vse to zapisale, ampak so knjigo tudi same spravile na knjižne police, z izdajo, reklamo in prodajo vred. ‘Three Women Band’ je skratka sam naredil vse, kar je pri nastajanju knjige treba postoriti – in se med procesom celo smejal.

Avtorice so blodnik za boljšo orientacijo posrečeno razdelile na Zahodno obalo, Zaledje in Vzhodni blok. Vendar besedila, ki se izmenično zlivajo izpod treh peres, v svoji raznoliki in žlahtni zmešnjavi tvorijo takšno homogeno celoto, polno nostalgičnih spominov, hudomušnih namigov, prikrojene zgodovine, slavnih osebnosti, fantazijskih vložkov, tehtnih pomislekov, grotesknih izmišljij, humornih komentarjev in ganljivih uvidov, da razdelitve sploh ne potrebujejo. Žurka v Umagu, odcvetela sindikalna letovišča, spomini na počitniške kolonije, parkirišče neznanih letečih predmetov – park futurističnih skulptur hrvaškega kiparja Dušana Džamonje, plovba po Limskem fjordu, znosna le ob zadostni dozi malvazije, ptičja republika na Crvenem otoku, tri Jovanke, ki na Brionih čakajo Tita, intervju s papagajem Kokijem iz brionskega pristanišča, zimske skrbi parkiranih počitniških prikolic, seksualna fantazija z idiličnega vrta Histria Aromatica, kvarnerska misija tajnih agentk Jamesa Bonda, puljski bife Mateja Parlova, zaljubljena prašiča na kmečkem turizmu v Momjanu … Kako sta povezana von Trapp, preden je končal kot filmski lik, in izumitelj torpeda Robert Whitehead, lastnik slikovito razpadajoče reške fabrike Torpedo. S temi kraji je povezan Al Capone, po njih se je potikal veliki osvajalec Casanova, ljubil pa jih je tudi češko-slovenski režiser František Čap. “Če bi mu slovenski film pustil spet blizu, bi gotovo posnel vestern na Učki,” se pridušajo avtorice blodnika, tako pa je začel v Istri neuspešno gojiti kokoši. Potovanje v središče zemlje, sežiganje čarovnic, podvodni tunel v Bakarju in rjaveči žerjavi kot odbor za izrekanje dobrodošlice. Kje sta istrski Diznilend in Hollywood in kaj poleg Mamulove vile in Iva Robića še skriva opatijska riviera.

Blodnik po Istri je poleg svežine, humorja in okretnega jezika hvalnica vsemu drugačnemu, da ne rečem obče grdemu, propadlemu, zlorabljenemu, zapuščenemu in zapostavljenemu. Odvrženemu in pozabljenemu. Vsemu tistemu, kar je nekoč obstajalo kot nekaj svetlega, svetega, ponosnega in upanja polnega, pa se je sesulo v prah in pepel. Svojevrstna estetika tovarniških dimnikov in propadajočih hal, umirajočih ladjedelnic in zarjavelih strojev, osamljenih železniških postaj in vasic, ki jih zarašča plevel. In hotelov v precej pomilovanja vrednem stanju, pri katerih “kuga obnove, za katero smo se tako bale, da je že uničila žlahtne socialistične čare, ni bila smrtonosna”.

Čar istra-živanja je ravno v tem, da se ob njem neskončno zabavaš in se obenem brez žuganja s prstom globoko zamisliš nad človeškim napredkom, njegovimi potrebami, okusom in željami. Neprecenljiv užitek branju daje tudi otipljivo žensko zavezništvo, četudi se kdaj, takole mimogrede in ne čisto zares, namrdnejo druga nad drugo. Pa še marsičesa se naučiš vmes – navdušeno sem guglala in se čudila, česa vsega nisem vedela. Kaj je na primer karavanseraj, pa kdo je Dušan Džamonja in da je von Trapp resnično obstajal.

Naj končam, s čimer je Agata začela, in je nekako bistvena poanta tega spontanega, eksotičnega in neponovljivega eksperimenta treh žensk: “Blodnik ni vodnik in vas ne vodi, blodnik vas poskuša napeljati, da bi tudi sami blodili. Samo v duhu ali zares.”

Meni bo prišel prav zares. Hvala, punce.


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


18.04.2022

Valentin Brun: Pogozdovanje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti

Avtorica recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bralec: Renato Horvat


18.04.2022

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralca: Jasna Rodošek in Renato Horvat


18.04.2022

Fernando Pessoa: Sporočilo

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralec: Renato Horvat


Stran 40 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov