Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč: Ne sprašujte za pot : blodnik po Istri

02.12.2019

Avtorica ocene: Katarina Mahnič Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Društvo za dolgovezenje: 2019

Avtorice knjige Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč čisto iskreno povedo: “če ste ljubitelj preverjenih turističnih destinacij in vas navdušujejo uveljavljene znamenitosti, potem se vam ta blodnik ne bo zdel niti malo uporaben.” V njem so vsem znani kraji, na primer Umag, Barbariga, Rovinj, Pulj, Premantura, Brioni, Opatija, Reka, Bakar, Motovun, obdelani na nenavaden način, po zanimivostih pa jih spodriva cel kup veliko manj znanih, kot so Špadiči, Marušići, Dvigrad, Kanfanar, Istrske toplice, Sovinjak, Zarečki krov, Draguć, Borut, Oprtalj, Trget, Rakalj … Seveda pa so ‘zanimivosti’ zelo subjektivna zadeva; o izjemnosti okusov, preferencah in strasteh ekipe blodnika pa mogoče največ pove tale prigoda, ki je njegov nastanek pravzaprav sprožila:

“Že v prvem dnevu smo si ogledale glavne znamenitosti Červarja, med katere med drugim sodijo razpadajoč Mächtigov oranžni kiosk, telefonska govorilnica iz osemdesetih in supermarket, po katerega strehi so se včasih sprehajale koze. Naslednji dan sta mi pokazali formo vivo odslužene agromehanike, kjer smo se slikale vsaka na svojem najljubšem traktorju; spustile smo se v središče Zemlje (beri: jama Baredine) in se spotoma pomudile še v Filipinih – ki so seveda zgolj vas nekaj kilometrov od Poreča, katere kažipot pa je čudovito ozadje za selfije.”

Ravno v Červarju, imenovanem Fužine na vodi, je v gostilni Ribarica publicistki in pisateljici Agati vzniknila genialna ideja o istrski knjigi. In ker je skoraj tako kot to, kam se podamo, pomembno s kom tam blodimo, sta z njo nič hudega sluteč potegnili strokovnjakinja za spletni marketing Tamara in oblikovalka Teja. Začelo se je leto nevarnega življenja, ko niso le skupaj obiskovale krajev, ki so jih kot posameznice večinoma že poznale, in vse to zapisale, ampak so knjigo tudi same spravile na knjižne police, z izdajo, reklamo in prodajo vred. ‘Three Women Band’ je skratka sam naredil vse, kar je pri nastajanju knjige treba postoriti – in se med procesom celo smejal.

Avtorice so blodnik za boljšo orientacijo posrečeno razdelile na Zahodno obalo, Zaledje in Vzhodni blok. Vendar besedila, ki se izmenično zlivajo izpod treh peres, v svoji raznoliki in žlahtni zmešnjavi tvorijo takšno homogeno celoto, polno nostalgičnih spominov, hudomušnih namigov, prikrojene zgodovine, slavnih osebnosti, fantazijskih vložkov, tehtnih pomislekov, grotesknih izmišljij, humornih komentarjev in ganljivih uvidov, da razdelitve sploh ne potrebujejo. Žurka v Umagu, odcvetela sindikalna letovišča, spomini na počitniške kolonije, parkirišče neznanih letečih predmetov – park futurističnih skulptur hrvaškega kiparja Dušana Džamonje, plovba po Limskem fjordu, znosna le ob zadostni dozi malvazije, ptičja republika na Crvenem otoku, tri Jovanke, ki na Brionih čakajo Tita, intervju s papagajem Kokijem iz brionskega pristanišča, zimske skrbi parkiranih počitniških prikolic, seksualna fantazija z idiličnega vrta Histria Aromatica, kvarnerska misija tajnih agentk Jamesa Bonda, puljski bife Mateja Parlova, zaljubljena prašiča na kmečkem turizmu v Momjanu … Kako sta povezana von Trapp, preden je končal kot filmski lik, in izumitelj torpeda Robert Whitehead, lastnik slikovito razpadajoče reške fabrike Torpedo. S temi kraji je povezan Al Capone, po njih se je potikal veliki osvajalec Casanova, ljubil pa jih je tudi češko-slovenski režiser František Čap. “Če bi mu slovenski film pustil spet blizu, bi gotovo posnel vestern na Učki,” se pridušajo avtorice blodnika, tako pa je začel v Istri neuspešno gojiti kokoši. Potovanje v središče zemlje, sežiganje čarovnic, podvodni tunel v Bakarju in rjaveči žerjavi kot odbor za izrekanje dobrodošlice. Kje sta istrski Diznilend in Hollywood in kaj poleg Mamulove vile in Iva Robića še skriva opatijska riviera.

Blodnik po Istri je poleg svežine, humorja in okretnega jezika hvalnica vsemu drugačnemu, da ne rečem obče grdemu, propadlemu, zlorabljenemu, zapuščenemu in zapostavljenemu. Odvrženemu in pozabljenemu. Vsemu tistemu, kar je nekoč obstajalo kot nekaj svetlega, svetega, ponosnega in upanja polnega, pa se je sesulo v prah in pepel. Svojevrstna estetika tovarniških dimnikov in propadajočih hal, umirajočih ladjedelnic in zarjavelih strojev, osamljenih železniških postaj in vasic, ki jih zarašča plevel. In hotelov v precej pomilovanja vrednem stanju, pri katerih “kuga obnove, za katero smo se tako bale, da je že uničila žlahtne socialistične čare, ni bila smrtonosna”.

Čar istra-živanja je ravno v tem, da se ob njem neskončno zabavaš in se obenem brez žuganja s prstom globoko zamisliš nad človeškim napredkom, njegovimi potrebami, okusom in željami. Neprecenljiv užitek branju daje tudi otipljivo žensko zavezništvo, četudi se kdaj, takole mimogrede in ne čisto zares, namrdnejo druga nad drugo. Pa še marsičesa se naučiš vmes – navdušeno sem guglala in se čudila, česa vsega nisem vedela. Kaj je na primer karavanseraj, pa kdo je Dušan Džamonja in da je von Trapp resnično obstajal.

Naj končam, s čimer je Agata začela, in je nekako bistvena poanta tega spontanega, eksotičnega in neponovljivega eksperimenta treh žensk: “Blodnik ni vodnik in vas ne vodi, blodnik vas poskuša napeljati, da bi tudi sami blodili. Samo v duhu ali zares.”

Meni bo prišel prav zares. Hvala, punce.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč: Ne sprašujte za pot : blodnik po Istri

02.12.2019

Avtorica ocene: Katarina Mahnič Bere Jasna Rodošek.

Ljubljana : Društvo za dolgovezenje: 2019

Avtorice knjige Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč čisto iskreno povedo: “če ste ljubitelj preverjenih turističnih destinacij in vas navdušujejo uveljavljene znamenitosti, potem se vam ta blodnik ne bo zdel niti malo uporaben.” V njem so vsem znani kraji, na primer Umag, Barbariga, Rovinj, Pulj, Premantura, Brioni, Opatija, Reka, Bakar, Motovun, obdelani na nenavaden način, po zanimivostih pa jih spodriva cel kup veliko manj znanih, kot so Špadiči, Marušići, Dvigrad, Kanfanar, Istrske toplice, Sovinjak, Zarečki krov, Draguć, Borut, Oprtalj, Trget, Rakalj … Seveda pa so ‘zanimivosti’ zelo subjektivna zadeva; o izjemnosti okusov, preferencah in strasteh ekipe blodnika pa mogoče največ pove tale prigoda, ki je njegov nastanek pravzaprav sprožila:

“Že v prvem dnevu smo si ogledale glavne znamenitosti Červarja, med katere med drugim sodijo razpadajoč Mächtigov oranžni kiosk, telefonska govorilnica iz osemdesetih in supermarket, po katerega strehi so se včasih sprehajale koze. Naslednji dan sta mi pokazali formo vivo odslužene agromehanike, kjer smo se slikale vsaka na svojem najljubšem traktorju; spustile smo se v središče Zemlje (beri: jama Baredine) in se spotoma pomudile še v Filipinih – ki so seveda zgolj vas nekaj kilometrov od Poreča, katere kažipot pa je čudovito ozadje za selfije.”

Ravno v Červarju, imenovanem Fužine na vodi, je v gostilni Ribarica publicistki in pisateljici Agati vzniknila genialna ideja o istrski knjigi. In ker je skoraj tako kot to, kam se podamo, pomembno s kom tam blodimo, sta z njo nič hudega sluteč potegnili strokovnjakinja za spletni marketing Tamara in oblikovalka Teja. Začelo se je leto nevarnega življenja, ko niso le skupaj obiskovale krajev, ki so jih kot posameznice večinoma že poznale, in vse to zapisale, ampak so knjigo tudi same spravile na knjižne police, z izdajo, reklamo in prodajo vred. ‘Three Women Band’ je skratka sam naredil vse, kar je pri nastajanju knjige treba postoriti – in se med procesom celo smejal.

Avtorice so blodnik za boljšo orientacijo posrečeno razdelile na Zahodno obalo, Zaledje in Vzhodni blok. Vendar besedila, ki se izmenično zlivajo izpod treh peres, v svoji raznoliki in žlahtni zmešnjavi tvorijo takšno homogeno celoto, polno nostalgičnih spominov, hudomušnih namigov, prikrojene zgodovine, slavnih osebnosti, fantazijskih vložkov, tehtnih pomislekov, grotesknih izmišljij, humornih komentarjev in ganljivih uvidov, da razdelitve sploh ne potrebujejo. Žurka v Umagu, odcvetela sindikalna letovišča, spomini na počitniške kolonije, parkirišče neznanih letečih predmetov – park futurističnih skulptur hrvaškega kiparja Dušana Džamonje, plovba po Limskem fjordu, znosna le ob zadostni dozi malvazije, ptičja republika na Crvenem otoku, tri Jovanke, ki na Brionih čakajo Tita, intervju s papagajem Kokijem iz brionskega pristanišča, zimske skrbi parkiranih počitniških prikolic, seksualna fantazija z idiličnega vrta Histria Aromatica, kvarnerska misija tajnih agentk Jamesa Bonda, puljski bife Mateja Parlova, zaljubljena prašiča na kmečkem turizmu v Momjanu … Kako sta povezana von Trapp, preden je končal kot filmski lik, in izumitelj torpeda Robert Whitehead, lastnik slikovito razpadajoče reške fabrike Torpedo. S temi kraji je povezan Al Capone, po njih se je potikal veliki osvajalec Casanova, ljubil pa jih je tudi češko-slovenski režiser František Čap. “Če bi mu slovenski film pustil spet blizu, bi gotovo posnel vestern na Učki,” se pridušajo avtorice blodnika, tako pa je začel v Istri neuspešno gojiti kokoši. Potovanje v središče zemlje, sežiganje čarovnic, podvodni tunel v Bakarju in rjaveči žerjavi kot odbor za izrekanje dobrodošlice. Kje sta istrski Diznilend in Hollywood in kaj poleg Mamulove vile in Iva Robića še skriva opatijska riviera.

Blodnik po Istri je poleg svežine, humorja in okretnega jezika hvalnica vsemu drugačnemu, da ne rečem obče grdemu, propadlemu, zlorabljenemu, zapuščenemu in zapostavljenemu. Odvrženemu in pozabljenemu. Vsemu tistemu, kar je nekoč obstajalo kot nekaj svetlega, svetega, ponosnega in upanja polnega, pa se je sesulo v prah in pepel. Svojevrstna estetika tovarniških dimnikov in propadajočih hal, umirajočih ladjedelnic in zarjavelih strojev, osamljenih železniških postaj in vasic, ki jih zarašča plevel. In hotelov v precej pomilovanja vrednem stanju, pri katerih “kuga obnove, za katero smo se tako bale, da je že uničila žlahtne socialistične čare, ni bila smrtonosna”.

Čar istra-živanja je ravno v tem, da se ob njem neskončno zabavaš in se obenem brez žuganja s prstom globoko zamisliš nad človeškim napredkom, njegovimi potrebami, okusom in željami. Neprecenljiv užitek branju daje tudi otipljivo žensko zavezništvo, četudi se kdaj, takole mimogrede in ne čisto zares, namrdnejo druga nad drugo. Pa še marsičesa se naučiš vmes – navdušeno sem guglala in se čudila, česa vsega nisem vedela. Kaj je na primer karavanseraj, pa kdo je Dušan Džamonja in da je von Trapp resnično obstajal.

Naj končam, s čimer je Agata začela, in je nekako bistvena poanta tega spontanega, eksotičnega in neponovljivega eksperimenta treh žensk: “Blodnik ni vodnik in vas ne vodi, blodnik vas poskuša napeljati, da bi tudi sami blodili. Samo v duhu ali zares.”

Meni bo prišel prav zares. Hvala, punce.


28.12.2021

Pojedina pri Trimalhionu - Slovensko mladinsko gledališče

Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.


27.12.2021

Milan Kundera: Jacques in njegov gospodar

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.12.2021

Mathias Göritz: V nebesih dežuje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Maja Moll


20.12.2021

Tadeja Krečič Scholten: Nikoli ni prepozno

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.


20.12.2021

Jure Godler: Vohun, ki me je okužil

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Maja Moll


20.12.2021

Zagrebško gledališče mladih (ZKM): Eichmann v Jeruzalemu

Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM


17.12.2021

Mala scena MGL - Barbara Zemljič: Olje črne kumine

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani


17.12.2021

Mike Bartlett: Klinc

Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik


13.12.2021

Simona Semenič: Tri igre za punce

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere: Eva Longyka Marušič


13.12.2021

Andrej Medved: Guba v očesu

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.


13.12.2021

Milan Dekleva: Eseji in zgodbe

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.


13.12.2021

Jorge Alfonso: Travograd

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.


12.12.2021

Mesno gledališče ljubljansko - Falk Richter: Izredne razmere

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani


11.12.2021

Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom

SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:


06.12.2021

Kristina Hočevar: Rujenje

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere: Lidija Hartman


06.12.2021

Manka Kremenšek Križman: Tujci,

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko


06.12.2021

Katja Hrobat Virloget: V tišini spomina

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere: Bernard Stramič


03.12.2021

Spencer

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.12.2021

Hiša Gucci

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.12.2021

Moja najljubša vojna & Josep

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 47 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov