Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Maribor : Litera, 2019
Naslov romana Lare Paukovič Malomeščani se pomensko natančno ujema z vsebino, oznaki malomeščanstvo pa je avtorica na začetku namenila tudi slovarsko oznako kot nekakšno napotilo v branje. Spraševanje o tem, ali je najprej nastala vsebina knjige ali naslov, je seveda upravičeno, a to je morda le malomeščansko spraševanje. Beseda malomeščanstvo se sicer v besedilu pojavi le enkrat in sicer v dvogovoru na začetku enaindvajsetega poglavja:
„Ah, če vprašate mene, je seks precenjen,“ je rekla Manja. „In ni vreden vseh težav, ki jih prinaša s sabo.
“No, kakšna malomeščanska logika,“ se je zahahljala Saša in mi pomežiknila, ko je videla, da gledam v njeno smer.“
Navedeni dvogovor je eden od mnogih, ki jih razpredajo predvsem ženski liki, ko si pripovedujejo o svojih spolnih doživljajih. Spolnost pa je le ena izmed tem, ki zaposlujejo osrednjo junakinjo, Anjo. Njeno gibanje in razmišljanje sta zamejeni med službo in dolgčasom. Zaposlena je v oglaševalskem podjetju, ki ji nudi dovolj doživljajskega prostora, kjer s svojo večinoma ponarejeno prijaznostjo dokaj uspešno služi denar, da si lahko privošči za svoj družbeni sloj primerne obleke, modne dodatke in druženje ob dražjih pijačah. A to je tudi vse, kar ji služba nudi. Malomeščanka Anja pravzaprav nima kakih posebnih želja po napredovanju v službi, več ji je do prostega časa, popestrenega predvsem z menjavanjem moških. Pusti se zapeljevati, da lahko primerja različne moške in izkušnje z njimi. Pa se ji zgodi Bojan, kitarist, s katerim se zaplete na način, kot se je že z mnogimi pred njim, in začne se nekakšna ljubezenska zgodba, ki temelji predvsem na pričakovanju snidenj in priložnostne spolnosti. Odnos je zanimiv predvsem s stališča, ki ni prav pogosto: temelji namreč predvsem na oddaljevanju, ne pa na zbliževanju. Tak razteg je le še ena od lastnosti malomeščanske srenje, ki se potika po ljubljanskih gostiščih ni prireditvah predvsem v iskanju trenutne zadovoljitve, ki naj prežene čas. Odlično postavljena oseba je tudi čistilka, ki se prav tako imenuje Anja. Vsi in vse se obregnejo ob njo, jo na samem ponižujejo in tako ta čistilka predstavlja vsoto vseh lastnosti, ki jih malomeščanska druščina prezira in s tem preziranjem brez vsakršnega sramu ustoličuje sebe.
Naslovu knjige se tesno prilega tudi pisateljičina pisava, ki ji ustreza izraz plehkost, a to v dobrem oziroma natančnem funkcijskem pomenu. Tako opisi kot pogovori vsebujejo plehke vsakdanjosti, a Lara Paukovič je vse skupaj postavila na tak način, da omogoča tekoče branje, ki sicer ne obeta kakšnih posebnih spoznanj o življenju, a se to niti ne pričakuje. Zadostuje namreč enakomeren tok dogajanj, ki ga zaostri le Anjina nosečnost, pa še ta je postavljena v nekakšno pričakovanje, saj očka Bojan še ne ve, da bo očka. S to napetostjo, ki je pravzaprav edina v celotni pripovedi, se knjiga tudi konča.
V sodobni slovenski pripovedni ustvarjalnosti ni prav veliko del, ki bi zdajšnjost obravnavala s tako neprizanesljivostjo, saj pisanje kljub razmeroma ozkemu izraznemu obzorju nudi suspenzičen učinek. Malomeščanka Anja je namreč povsem osvobojena kakršnegakoli svetovnonazorskega prepričanja, ne vrednoti ne sebe ne okolja, vse jemlje takšno, kot je, in je pravzaprav z vsem zadovoljna.
Obsežno spremno besedo h knjigi je napisala Tonja Jelen in ima dolg naslov: Ko je razmerje prevlade moči nevidno, a z druge strani pretkano in dovršeno. Poznavalsko izpostavlja početje, imenovano zalezovanje in v zvezi s tem zapiše: „Ravno to zalezovanje, t. i. stalkanje, protagonistko ves čas obseda in ji onemogoča, da bi realizirala, kje se v tem razmerju dejansko nahaja.“ V spremni besedi poudarja položaj ženske, ki niha med feminizmom in nihilizmom, a ne zavzame položaja fatalke. Moški rod je pač nekako za zraven.
Lara Paukovič v romanu Malomeščani pretanjena opazuje sodobno družbo, ki postaja nekako vakuumsko zapakirana, se spreneveda, da to ni in da je svetovljanska. S takšnim načinom podajanja pisateljica vzbuja vsaj malce slabe vesti, a ne preveč, da se malomeščanski sveti združbi le ni treba spremeniti.
Avtor recenzije: Andrej Lutman
Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Maribor : Litera, 2019
Naslov romana Lare Paukovič Malomeščani se pomensko natančno ujema z vsebino, oznaki malomeščanstvo pa je avtorica na začetku namenila tudi slovarsko oznako kot nekakšno napotilo v branje. Spraševanje o tem, ali je najprej nastala vsebina knjige ali naslov, je seveda upravičeno, a to je morda le malomeščansko spraševanje. Beseda malomeščanstvo se sicer v besedilu pojavi le enkrat in sicer v dvogovoru na začetku enaindvajsetega poglavja:
„Ah, če vprašate mene, je seks precenjen,“ je rekla Manja. „In ni vreden vseh težav, ki jih prinaša s sabo.
“No, kakšna malomeščanska logika,“ se je zahahljala Saša in mi pomežiknila, ko je videla, da gledam v njeno smer.“
Navedeni dvogovor je eden od mnogih, ki jih razpredajo predvsem ženski liki, ko si pripovedujejo o svojih spolnih doživljajih. Spolnost pa je le ena izmed tem, ki zaposlujejo osrednjo junakinjo, Anjo. Njeno gibanje in razmišljanje sta zamejeni med službo in dolgčasom. Zaposlena je v oglaševalskem podjetju, ki ji nudi dovolj doživljajskega prostora, kjer s svojo večinoma ponarejeno prijaznostjo dokaj uspešno služi denar, da si lahko privošči za svoj družbeni sloj primerne obleke, modne dodatke in druženje ob dražjih pijačah. A to je tudi vse, kar ji služba nudi. Malomeščanka Anja pravzaprav nima kakih posebnih želja po napredovanju v službi, več ji je do prostega časa, popestrenega predvsem z menjavanjem moških. Pusti se zapeljevati, da lahko primerja različne moške in izkušnje z njimi. Pa se ji zgodi Bojan, kitarist, s katerim se zaplete na način, kot se je že z mnogimi pred njim, in začne se nekakšna ljubezenska zgodba, ki temelji predvsem na pričakovanju snidenj in priložnostne spolnosti. Odnos je zanimiv predvsem s stališča, ki ni prav pogosto: temelji namreč predvsem na oddaljevanju, ne pa na zbliževanju. Tak razteg je le še ena od lastnosti malomeščanske srenje, ki se potika po ljubljanskih gostiščih ni prireditvah predvsem v iskanju trenutne zadovoljitve, ki naj prežene čas. Odlično postavljena oseba je tudi čistilka, ki se prav tako imenuje Anja. Vsi in vse se obregnejo ob njo, jo na samem ponižujejo in tako ta čistilka predstavlja vsoto vseh lastnosti, ki jih malomeščanska druščina prezira in s tem preziranjem brez vsakršnega sramu ustoličuje sebe.
Naslovu knjige se tesno prilega tudi pisateljičina pisava, ki ji ustreza izraz plehkost, a to v dobrem oziroma natančnem funkcijskem pomenu. Tako opisi kot pogovori vsebujejo plehke vsakdanjosti, a Lara Paukovič je vse skupaj postavila na tak način, da omogoča tekoče branje, ki sicer ne obeta kakšnih posebnih spoznanj o življenju, a se to niti ne pričakuje. Zadostuje namreč enakomeren tok dogajanj, ki ga zaostri le Anjina nosečnost, pa še ta je postavljena v nekakšno pričakovanje, saj očka Bojan še ne ve, da bo očka. S to napetostjo, ki je pravzaprav edina v celotni pripovedi, se knjiga tudi konča.
V sodobni slovenski pripovedni ustvarjalnosti ni prav veliko del, ki bi zdajšnjost obravnavala s tako neprizanesljivostjo, saj pisanje kljub razmeroma ozkemu izraznemu obzorju nudi suspenzičen učinek. Malomeščanka Anja je namreč povsem osvobojena kakršnegakoli svetovnonazorskega prepričanja, ne vrednoti ne sebe ne okolja, vse jemlje takšno, kot je, in je pravzaprav z vsem zadovoljna.
Obsežno spremno besedo h knjigi je napisala Tonja Jelen in ima dolg naslov: Ko je razmerje prevlade moči nevidno, a z druge strani pretkano in dovršeno. Poznavalsko izpostavlja početje, imenovano zalezovanje in v zvezi s tem zapiše: „Ravno to zalezovanje, t. i. stalkanje, protagonistko ves čas obseda in ji onemogoča, da bi realizirala, kje se v tem razmerju dejansko nahaja.“ V spremni besedi poudarja položaj ženske, ki niha med feminizmom in nihilizmom, a ne zavzame položaja fatalke. Moški rod je pač nekako za zraven.
Lara Paukovič v romanu Malomeščani pretanjena opazuje sodobno družbo, ki postaja nekako vakuumsko zapakirana, se spreneveda, da to ni in da je svetovljanska. S takšnim načinom podajanja pisateljica vzbuja vsaj malce slabe vesti, a ne preveč, da se malomeščanski sveti združbi le ni treba spremeniti.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.
Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov