Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Novem papežu boste videli Juda Lawa in legendarnega Johna Malkovicha. Filmsko javnost pa je očaral tudi novi biografski film o Dveh papežih: Benedikta XVI. in Frančiška v njem igrata Anthony Hopkins in Jonathan Pryce.
Filmi o papežih so obsojeni na odmevnost, še zlasti če sta papeža dva – in to velja za obe novi uspešnici zadnjih dni. Prvo pri Svetem sedežu odobravajo, če gre soditi po plakatu za film, ki romarje pozdravlja tik ob Trgu svetega Petra. Gre za Netflixovo uspešnico Dva papeža, katere junaka sta realna: Benedikt Šestnajsti in Frančišek. Brazilski režiser Fernando Meirelles in novozelandski scenarist Anthony McCarten sta film razpela na obdobje med konklave leta ‘5 in konklave leta ’13: iz prvega je izšlo ime Josepha Ratzingerja, iz drugega pa ime Jorgeja Bergoglia.
McCarten je bogato izpopolnil filmske dialoge tako z resničnimi konservativnimi stališči prvega kot s progresivnimi pogledi drugega papeža, toda Meirellesov dramaturški vrhunec je vendarle izmišljen. Osrednji del filma je namreč poletno srečanje med Ratzingerjem in Bergogliom leta ’12, ki se v resnici ni nikoli zgodilo. Scenarist ga uporabi kot metaforo spopada dveh različnih pogledov na bistvo katoliške cerkve. V tem je pronicljiv, napet, mestoma duhovit in celo sentimentalen.
Dodana vrednost Dveh papežev je povratek v Bergoglieva mlada leta znanstvenika, ko je zdajšnji papež še nihal med žensko in kolarjem. Film se spusti tudi na tanek led obdobja vojaške hunte v Argentini , ko je bila Bergoglieva naloga ubraniti jezuitske duhovnike pred pogromi vojske. Film ne obsoja njegovih domnevnih kompromisov s takratnimi oblastniki, toda ne pozabi povedati, da jih je Bergoglio plačal z desetletnim zastojem kariere.
Čvrsta filmska naracija, ki jo mestoma sekajo hitri fleši senzacionalističnih novinarskih poročanj, je ponotranjena v dvoje igralskih prvakov. Izjemna širina razumevanja, kaj vse človek lahko je, ki jo na platna vedno znova prinaša Anthony Hopkins, bogato učlovečuje tudi v resničnosti preveč mistificirano osebnost Josepha Ratzingerja. Drugi od Dveh papežev Jonathan Pryce je mestoma pokroviteljski in načelni Jorge Bergoglio: dosleden protipol prvemu, a hkrati prepojen z razumevanjem in sočutjem do njega.. – Oskarjevske nominacije za Hopkinsa, Pricea in McCartna so zaslužene.
Meirellesova Dva papeža stojita na realnih osnovah, zato pa štiri leta stari Mladi papež in njegov letošnji naslednik, Novi papež, niti ne. Gre za novo serijo režiserja in soscenarista Paola Sorrentina. Prvo epizodo so na SKYju, HBOju in Canalu + zavrteli v minulem tednu, sledilo jih bo še osem. Seveda gre za povsem izmišljeno zgodbo, kam jo bo Sorrentino odpeljal, pa je še stroga skrivnost naslednjih tednov.
Pa vendar: dogajanje se v seriji Novi papež začne devet mesecev po koncu serije Mladi papež. Jude Law je kot Pij Trinajsti po vrsti neuspelih operacij v komi. Trenutek je pravi za naslednjo dvorno prevaro: zato konklave, na katerem izvolijo Frančiška Drugega, ki pa se za vatikanske razmere preveč dobesedno navdihuje pri Frančišku Asiškem. Že konec prvega dela zato – srčni napad in smrt. In medtem ko Jude Law končno premakne prst, je teren že pripravljen za naslednjega papeža – Janeza Pavla Tretjega z obrazom Johna Malkovicha.
Vera, upanje in razkošne kopeli odpirajo Sorrentinovo blago satiro o spletkah na papeškem dvoru, ki bo očitno postajala iz tedna v teden bolj temna. Toda avtor filma Neskončna lepota se tudi pri televizijski seriji ne izneveri iskanju elegantne, zapeljive, in seveda provokativne slikovne naracije.
Dva različna pristopa torej. Sorrentino utrjuje gledalčevo prepričanje, da je papeški dvor mesto intrig, prevar in razkošnega razsipništva. Meirelles ga portretira kot eksistencialno kletko, v kateri se vladarji prerivajo med turisti, prepotrebnimi za polnjenje praznih državnih vreč. Resnica je mnogo bližje slednjemu, toda za užitkov poln filmski večer sta odlična oba.
V Novem papežu boste videli Juda Lawa in legendarnega Johna Malkovicha. Filmsko javnost pa je očaral tudi novi biografski film o Dveh papežih: Benedikta XVI. in Frančiška v njem igrata Anthony Hopkins in Jonathan Pryce.
Filmi o papežih so obsojeni na odmevnost, še zlasti če sta papeža dva – in to velja za obe novi uspešnici zadnjih dni. Prvo pri Svetem sedežu odobravajo, če gre soditi po plakatu za film, ki romarje pozdravlja tik ob Trgu svetega Petra. Gre za Netflixovo uspešnico Dva papeža, katere junaka sta realna: Benedikt Šestnajsti in Frančišek. Brazilski režiser Fernando Meirelles in novozelandski scenarist Anthony McCarten sta film razpela na obdobje med konklave leta ‘5 in konklave leta ’13: iz prvega je izšlo ime Josepha Ratzingerja, iz drugega pa ime Jorgeja Bergoglia.
McCarten je bogato izpopolnil filmske dialoge tako z resničnimi konservativnimi stališči prvega kot s progresivnimi pogledi drugega papeža, toda Meirellesov dramaturški vrhunec je vendarle izmišljen. Osrednji del filma je namreč poletno srečanje med Ratzingerjem in Bergogliom leta ’12, ki se v resnici ni nikoli zgodilo. Scenarist ga uporabi kot metaforo spopada dveh različnih pogledov na bistvo katoliške cerkve. V tem je pronicljiv, napet, mestoma duhovit in celo sentimentalen.
Dodana vrednost Dveh papežev je povratek v Bergoglieva mlada leta znanstvenika, ko je zdajšnji papež še nihal med žensko in kolarjem. Film se spusti tudi na tanek led obdobja vojaške hunte v Argentini , ko je bila Bergoglieva naloga ubraniti jezuitske duhovnike pred pogromi vojske. Film ne obsoja njegovih domnevnih kompromisov s takratnimi oblastniki, toda ne pozabi povedati, da jih je Bergoglio plačal z desetletnim zastojem kariere.
Čvrsta filmska naracija, ki jo mestoma sekajo hitri fleši senzacionalističnih novinarskih poročanj, je ponotranjena v dvoje igralskih prvakov. Izjemna širina razumevanja, kaj vse človek lahko je, ki jo na platna vedno znova prinaša Anthony Hopkins, bogato učlovečuje tudi v resničnosti preveč mistificirano osebnost Josepha Ratzingerja. Drugi od Dveh papežev Jonathan Pryce je mestoma pokroviteljski in načelni Jorge Bergoglio: dosleden protipol prvemu, a hkrati prepojen z razumevanjem in sočutjem do njega.. – Oskarjevske nominacije za Hopkinsa, Pricea in McCartna so zaslužene.
Meirellesova Dva papeža stojita na realnih osnovah, zato pa štiri leta stari Mladi papež in njegov letošnji naslednik, Novi papež, niti ne. Gre za novo serijo režiserja in soscenarista Paola Sorrentina. Prvo epizodo so na SKYju, HBOju in Canalu + zavrteli v minulem tednu, sledilo jih bo še osem. Seveda gre za povsem izmišljeno zgodbo, kam jo bo Sorrentino odpeljal, pa je še stroga skrivnost naslednjih tednov.
Pa vendar: dogajanje se v seriji Novi papež začne devet mesecev po koncu serije Mladi papež. Jude Law je kot Pij Trinajsti po vrsti neuspelih operacij v komi. Trenutek je pravi za naslednjo dvorno prevaro: zato konklave, na katerem izvolijo Frančiška Drugega, ki pa se za vatikanske razmere preveč dobesedno navdihuje pri Frančišku Asiškem. Že konec prvega dela zato – srčni napad in smrt. In medtem ko Jude Law končno premakne prst, je teren že pripravljen za naslednjega papeža – Janeza Pavla Tretjega z obrazom Johna Malkovicha.
Vera, upanje in razkošne kopeli odpirajo Sorrentinovo blago satiro o spletkah na papeškem dvoru, ki bo očitno postajala iz tedna v teden bolj temna. Toda avtor filma Neskončna lepota se tudi pri televizijski seriji ne izneveri iskanju elegantne, zapeljive, in seveda provokativne slikovne naracije.
Dva različna pristopa torej. Sorrentino utrjuje gledalčevo prepričanje, da je papeški dvor mesto intrig, prevar in razkošnega razsipništva. Meirelles ga portretira kot eksistencialno kletko, v kateri se vladarji prerivajo med turisti, prepotrebnimi za polnjenje praznih državnih vreč. Resnica je mnogo bližje slednjemu, toda za užitkov poln filmski večer sta odlična oba.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.
Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov