Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Obtožujem

17.01.2020


Napeta proceduralna, sodna drama, a hkrati tudi klic h kritični presoji krivic in nepopustljivemu zasledovanju ideje pravičnosti.

V kinodvoranah že dolgo časa nismo videli dela, ki bi povzročilo toliko razburjenja in sprožalo tako ostre polemike, še preden bi si ga ljudje tudi zares ogledali, kot je to uspelo filmu Obtožujem!. Vihar ogorčenja se je namreč dvignil že pred samo festivalsko premiero na beneškem Lidu in pri tem sprožil tako čustvene odzive najprej na eni, nato pa še na drugi strani, da se je tudi pri najbolj nevtralnih opazovalcih dogajanja pojavil neprijeten občutek, da je bila zadnja Mostra nekako kompromitirana.

A čeprav je res, da filmsko delo Obtožujem! obravnava enega prelomnih dogodkov iz zgodovine francoske oziroma širše evropske družbe s konca 19. stoletja, in sicer razvpito afero Dreyfus, ob kateri se je takratna kritična javnost prvič glasno uprla vse bolj razraščajočemu se protisemitizmu, s čimer je dogodek prevzel tudi širši simbolni pomen rojstva civilne družbe in njenega upora proti zlorabam oblasti, pa razloga za razburjenje vendarle ne gre iskati v vsebini. Film nam namreč ne ponudi prav nič kaj posebno kontroverzne interpretacije tistih dogodkov. Ne, razlog za razburjenje, ki ga je še danes zaslediti v marsikaterem zapisu »o filmu«, se namreč »skriva« v imenu avtorja tega dela: to je namreč poljski cineast Roman Polanski, nad katerim že vrsto desetletij vztraja temen oblak obtožbe o spolni zlorabi mladoletne ženske. In čeprav je avtor po dogodkih iz poznih sedemdesetih let, ki še zdaleč niso nedvoumno pojasnjeni, dolgo časa nemoteno ustvarjal ter pri tem za svoja dela po večini požel skoraj soglasno odobravanje, pa se je v zadnjem desetletju nanj znova usul plaz ostrih kritik. Le da tokrat ne konservativnih družbenih krogov, ki mu nikakor niso zmogli odpustiti spolnega odnosa z mladoletno žensko, pač pa tistih, ki se opredeljujejo za privržence ali aktiviste novega feminizma, ki je vzniknil z gibanjem #metoo. Ost njihove kritike bi lahko povzeli z mislijo, da umetniškega dela nikakor ne moremo ločiti od človeka ustvarjalca. Zato naj bi bilo delo Obtožujem! že v naprej sporno, saj ga je ustvaril »znan spolni prestopnik«. Seveda je težko zagovarjati delo »zločinca«, pa vendar se zdi, da je pri Polanskem ta oznaka malce pretirana. Zgodovina nam ponuja številne primere ustvarjalcev ali mislecev, ki so v svojem življenju naredili napako v presoji, od dokumentaristke Leni Riefenstall pa vse do filozofa Heideggerja, a zaradi tega nismo enoznačno zavrgli vsega, kar so ustvarili. In prav bi bilo, da tako priložnost ponudimo tudi Romanu Polanskemu. Še posebej zaradi tega, ker njegov film Obtožujem!, čeprav nam je pri njem z izbiro teme pustil malce slabega priokusa, še zdaleč ni slabo filmsko delo. Namreč, bolj kot s samo »zaroto vladajočih elit proti nebogljenemu posamezniku« se Polanski v njem posveti premisleku o odzivu posameznikov, tistih, ki spletejo živo tkivo civilne družbe, ki se ne ustrašijo mogočnega aparata, ki ga ima na voljo oblast, pač pa kljub temu sledijo ideji pravičnosti.

Obtožujem! je po svoje napeta proceduralna, sodna drama, a hkrati tudi klic h kritični presoji krivic in nepopustljivemu zasledovanju ideje pravičnosti. Polanskemu se pri tem k sreči uspe povsem izogniti pomilovanju tistih, ki so krivico utrpeli, in ustvarjanju novih mučenikov. Še posebno tistih po svoji lastni podobi.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Obtožujem

17.01.2020


Napeta proceduralna, sodna drama, a hkrati tudi klic h kritični presoji krivic in nepopustljivemu zasledovanju ideje pravičnosti.

V kinodvoranah že dolgo časa nismo videli dela, ki bi povzročilo toliko razburjenja in sprožalo tako ostre polemike, še preden bi si ga ljudje tudi zares ogledali, kot je to uspelo filmu Obtožujem!. Vihar ogorčenja se je namreč dvignil že pred samo festivalsko premiero na beneškem Lidu in pri tem sprožil tako čustvene odzive najprej na eni, nato pa še na drugi strani, da se je tudi pri najbolj nevtralnih opazovalcih dogajanja pojavil neprijeten občutek, da je bila zadnja Mostra nekako kompromitirana.

A čeprav je res, da filmsko delo Obtožujem! obravnava enega prelomnih dogodkov iz zgodovine francoske oziroma širše evropske družbe s konca 19. stoletja, in sicer razvpito afero Dreyfus, ob kateri se je takratna kritična javnost prvič glasno uprla vse bolj razraščajočemu se protisemitizmu, s čimer je dogodek prevzel tudi širši simbolni pomen rojstva civilne družbe in njenega upora proti zlorabam oblasti, pa razloga za razburjenje vendarle ne gre iskati v vsebini. Film nam namreč ne ponudi prav nič kaj posebno kontroverzne interpretacije tistih dogodkov. Ne, razlog za razburjenje, ki ga je še danes zaslediti v marsikaterem zapisu »o filmu«, se namreč »skriva« v imenu avtorja tega dela: to je namreč poljski cineast Roman Polanski, nad katerim že vrsto desetletij vztraja temen oblak obtožbe o spolni zlorabi mladoletne ženske. In čeprav je avtor po dogodkih iz poznih sedemdesetih let, ki še zdaleč niso nedvoumno pojasnjeni, dolgo časa nemoteno ustvarjal ter pri tem za svoja dela po večini požel skoraj soglasno odobravanje, pa se je v zadnjem desetletju nanj znova usul plaz ostrih kritik. Le da tokrat ne konservativnih družbenih krogov, ki mu nikakor niso zmogli odpustiti spolnega odnosa z mladoletno žensko, pač pa tistih, ki se opredeljujejo za privržence ali aktiviste novega feminizma, ki je vzniknil z gibanjem #metoo. Ost njihove kritike bi lahko povzeli z mislijo, da umetniškega dela nikakor ne moremo ločiti od človeka ustvarjalca. Zato naj bi bilo delo Obtožujem! že v naprej sporno, saj ga je ustvaril »znan spolni prestopnik«. Seveda je težko zagovarjati delo »zločinca«, pa vendar se zdi, da je pri Polanskem ta oznaka malce pretirana. Zgodovina nam ponuja številne primere ustvarjalcev ali mislecev, ki so v svojem življenju naredili napako v presoji, od dokumentaristke Leni Riefenstall pa vse do filozofa Heideggerja, a zaradi tega nismo enoznačno zavrgli vsega, kar so ustvarili. In prav bi bilo, da tako priložnost ponudimo tudi Romanu Polanskemu. Še posebej zaradi tega, ker njegov film Obtožujem!, čeprav nam je pri njem z izbiro teme pustil malce slabega priokusa, še zdaleč ni slabo filmsko delo. Namreč, bolj kot s samo »zaroto vladajočih elit proti nebogljenemu posamezniku« se Polanski v njem posveti premisleku o odzivu posameznikov, tistih, ki spletejo živo tkivo civilne družbe, ki se ne ustrašijo mogočnega aparata, ki ga ima na voljo oblast, pač pa kljub temu sledijo ideji pravičnosti.

Obtožujem! je po svoje napeta proceduralna, sodna drama, a hkrati tudi klic h kritični presoji krivic in nepopustljivemu zasledovanju ideje pravičnosti. Polanskemu se pri tem k sreči uspe povsem izogniti pomilovanju tistih, ki so krivico utrpeli, in ustvarjanju novih mučenikov. Še posebno tistih po svoji lastni podobi.


28.03.2022

Lidija Mathews Zwitter: Pisma iz Londona (1939-1946)

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Jure Franko in Maja Moll.


28.03.2022

Tomaž Kosmač: Ko jebe

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


28.03.2022

Markus Werner: Kmalu nasvidenje

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Aleksander Golja.


27.03.2022

Razcufane zgodbe

Karavana, ki išče, lovi, preži za materialom zgodb, jih pripoveduje in uprizarja.


25.03.2022

Odpuščanje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Tudi miši grejo v nebesa

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

Prasica, slabšalni izraz za žensko

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


25.03.2022

V senci zarote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.03.2022

Josip Osti: Panova piščal

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Meta Hočevar: Drobnarije

Avtorica recenzije: Tadeja Krečič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Rok Komel: Na Mirojevi razstavi

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


21.03.2022

Janez Ramoveš: Skupinska slika

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


20.03.2022

Jera Ivanc: #punceinpolpunce

NAPOVED: Besedilo punceinpolpunce Jere Ivanc, pisateljice, dramaturginje in prevajalke je nastalo po naročilu ljubljanske Drame na pobudo režiserke Ivane Djilas, ki je tekst priredila. Sinoči je dobilo premierno uresničitev na odru Male drame. Uprizoritev je bila v rokah samih žensk – z izjemo avtorja glasbe Boštjana Gombača – kar ni naključje, saj se loteva teme feminizma. Na premieri in krstni izvedbi je bila Tadeja Krečič: Mala drama SNG Drama Ljubljana, premiera 19. 3. 2022 Jera Ivanc: #punceinpolpunce (logocentrična komedija o delcih, revoluciji in gledališču) REŽISERKA IN AVTORICA PRIREDBE: Ivana Djilas DRAMATURGINJA: Jera Ivanc SCENOGRAFINJA: Sara Slivnik KOSTUMOGRAFINJA: Jelena Proković AVTOR GLASBE: Boštjan Gombač LEKTORICA: Tatjana Stanič ASISTENTKA REŽISERKE IN SVETOVALKA ZA GIB: Maša Kagao Knez OBLIKOVALKA SVETLOBE: Mojca Sarjaš ASISTENTKA KOSTUMOGRAFINJE: Saša Dragaš IGRAJO: Silva Čušin: Vera, astronomka Nataša Živković: Stana, svetovna prvakinja v šprintu na sto Maša Derganc: Helena, eksotična kraljica Mia Skrbinac: Vida, domača perica Iva Babić: Ivana, papež Nina Valič: Marijana, podoba svobode Saša Pavček: Dolores, kip matere božje


17.03.2022

Vojvoda

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.03.2022

Dogodek

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


14.03.2022

ur. Milček Komelj: Emilijan Cevc, umetnostni zgdoovinar in pisatelj

Avtorica recenzije: Alenka Juvan Bere Lidija Hartman


14.03.2022

Zora del Buono: Maršalinja

Avtor recenzije: Robert Šabec Bere: Jure Franko


14.03.2022

Ivo Svetina: Hvalnica vzgoji

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


14.03.2022

Miha Mazzini: Kraj, kjer se izpolnijo vse vaše želje

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Jure Franko, Lidija Hartman


07.03.2022

Miriam Drev: Od dneva so in od noči

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere: Maja Moll


Stran 42 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov