Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mariá Ferenčuhová: Ogrožena vrsta, Imunost

27.01.2020

Avtor recenzije: Peter Semolič Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Prevedle Maruša Avman Palermo, Eva Nežič in Veronika Šoster; Ljubljana : JSKD, Mentor, 2019

Mária Ferenčuhová, ena najbolj vznemirljivih slovaških in tudi srednjeevropskih pesnic, se je rodila v Bratislavi leta 1975 in je tudi prevajalka iz francoščine in urednica. Študirala je filmsko scenaristiko in dramaturgijo v Bratislavi, pozneje pa še jezikoslovje v Parizu. Predvsem študij filma odmeva v zbirki Ogrožena vrsta, za katero so povečini značilne popotniške pesmi, grajene na način hipnih posnetkov urbanih in naravnih pokrajin:

»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …« (Atrakcije 1, str. 27).

Pesnica od pesmi do pesmi, od verza do verza spretno izmenjuje bližnje posnetke z velikimi plani, v katere se navadno ujamejo pokrajine, polne opustelih tovarn, tako značilnih za nekdanje komunistične dežele. Toda prav takšno na videz hladno beleženje tovrstnih prizorov te pesmi po eni strani oddaljuje od možnega moralizma in na drugi strani od pretirane čustvenosti, pri čemer empatijo do gospodarsko in ekološko propadajočih krajin prepušča bralcu oziroma bralki. V spremni besedi beremo, da so zbirko Ogrožena vrsta na Slovaškem označili za »ekofeministično«, in res ob močnem ekološkem vsebuje tudi feministični naboj. Ne nazadnje pesnica pripada generaciji, v kateri so se na do tedaj pretežno patriarhalnem slovaškem literarnem prizorišču uveljavile in prebile v osredje avtorice. Toda vrednost te zbirke ni toliko v angažiranosti kot v že omenjenem načinu gradnje pesmi, ali že kar pristopu k poeziji, pristopu, ki ga je Ferenčuhová v naslednji zbirki Imunost še izmojstrila in nadgradila.

Imunost je v marsikaterem pogledu izjemna pesniška zbirka in prek prevoda prinaša marsikatero novost tudi na slovensko pesniško prizorišče, saj veliko dolguje eni najmlajših pesniških smeri v svetu – »najdeni poeziji«. Na kratko rečeno je to poezija, ki jo najdemo v različnih, predvsem nepesniških besedilih, ta pa potem avtor ali avtorica z različnimi postopki reorganizira v nove pesniške celote. Najdena poezija je precej priljubljena predvsem v ZDA in v Franciji, kjer najdemo tudi kar nekaj njenih predhodnikov, kot so Blaise Cendrars, Guillaume Appollinaire in nekateri dadaistični pesniki. Za prvo pesniško zbirko najdene poezije pa velja danes vse bolj cenjena zbirka pesmi ameriškega pesnika Charlesa Reznikoffa Pričevanja, v kateri so pesmi narejene iz sodnih zapiskov. Mária Ferenčuhová je v Imunosti posegla po medicinskih anamnezah in opisih zdravilnih rastlin ter po faktografskih dnevniških zapiskih bolnic in bolnikov. Od siceršnjih zahtev najdene poezije, ki ne dopušča pretiranega spreminjanja izvirnega besedila, pa je oddaljila v tem, da izvorne tekste dopolnjuje z lastnimi verzi, pri čemer pa pazi, da ti niso v nasprotju s hladnim, strogim, formalnim duhom tovrstnih zapisov. Prav zaradi uporabe znanstvenega, medicinskega, torej poudarjeno nepesniškega jezika so njene pesmi izjemno močne, prepričljive, poetične, njihovi verzi pa sežejo globlje, kot bi segli čustveno bolj zaznamovani verzi. Kot na primer v pesmi Anamneza:

»Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca,

mati živa, sin zdrav, anamneza

s psihiatričnega vidika

zanemarljiva.

(…)

Po 14 dneh hospitalizacije

stabilizirana, počutje izboljšano,

odlično se odziva na zdravljene.

danes zjutraj usmerjena

v ambulantno

obravnavo.«

S pesniškima zbirkama Márie Ferenčuhove Ogrožena vrsta in Imunost slovenski bralke in bralci dobivamo izrazito sodobno in zanimivo avtorsko pisavo, in sicer tako po izbiri tematike kot tudi zaradi izbire pristopa k tematiki, pristopa, ki na inovativen način širi polje najdene poezije in poezije nasploh.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Mariá Ferenčuhová: Ogrožena vrsta, Imunost

27.01.2020

Avtor recenzije: Peter Semolič Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Prevedle Maruša Avman Palermo, Eva Nežič in Veronika Šoster; Ljubljana : JSKD, Mentor, 2019

Mária Ferenčuhová, ena najbolj vznemirljivih slovaških in tudi srednjeevropskih pesnic, se je rodila v Bratislavi leta 1975 in je tudi prevajalka iz francoščine in urednica. Študirala je filmsko scenaristiko in dramaturgijo v Bratislavi, pozneje pa še jezikoslovje v Parizu. Predvsem študij filma odmeva v zbirki Ogrožena vrsta, za katero so povečini značilne popotniške pesmi, grajene na način hipnih posnetkov urbanih in naravnih pokrajin:

»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …« (Atrakcije 1, str. 27).

Pesnica od pesmi do pesmi, od verza do verza spretno izmenjuje bližnje posnetke z velikimi plani, v katere se navadno ujamejo pokrajine, polne opustelih tovarn, tako značilnih za nekdanje komunistične dežele. Toda prav takšno na videz hladno beleženje tovrstnih prizorov te pesmi po eni strani oddaljuje od možnega moralizma in na drugi strani od pretirane čustvenosti, pri čemer empatijo do gospodarsko in ekološko propadajočih krajin prepušča bralcu oziroma bralki. V spremni besedi beremo, da so zbirko Ogrožena vrsta na Slovaškem označili za »ekofeministično«, in res ob močnem ekološkem vsebuje tudi feministični naboj. Ne nazadnje pesnica pripada generaciji, v kateri so se na do tedaj pretežno patriarhalnem slovaškem literarnem prizorišču uveljavile in prebile v osredje avtorice. Toda vrednost te zbirke ni toliko v angažiranosti kot v že omenjenem načinu gradnje pesmi, ali že kar pristopu k poeziji, pristopu, ki ga je Ferenčuhová v naslednji zbirki Imunost še izmojstrila in nadgradila.

Imunost je v marsikaterem pogledu izjemna pesniška zbirka in prek prevoda prinaša marsikatero novost tudi na slovensko pesniško prizorišče, saj veliko dolguje eni najmlajših pesniških smeri v svetu – »najdeni poeziji«. Na kratko rečeno je to poezija, ki jo najdemo v različnih, predvsem nepesniških besedilih, ta pa potem avtor ali avtorica z različnimi postopki reorganizira v nove pesniške celote. Najdena poezija je precej priljubljena predvsem v ZDA in v Franciji, kjer najdemo tudi kar nekaj njenih predhodnikov, kot so Blaise Cendrars, Guillaume Appollinaire in nekateri dadaistični pesniki. Za prvo pesniško zbirko najdene poezije pa velja danes vse bolj cenjena zbirka pesmi ameriškega pesnika Charlesa Reznikoffa Pričevanja, v kateri so pesmi narejene iz sodnih zapiskov. Mária Ferenčuhová je v Imunosti posegla po medicinskih anamnezah in opisih zdravilnih rastlin ter po faktografskih dnevniških zapiskih bolnic in bolnikov. Od siceršnjih zahtev najdene poezije, ki ne dopušča pretiranega spreminjanja izvirnega besedila, pa je oddaljila v tem, da izvorne tekste dopolnjuje z lastnimi verzi, pri čemer pa pazi, da ti niso v nasprotju s hladnim, strogim, formalnim duhom tovrstnih zapisov. Prav zaradi uporabe znanstvenega, medicinskega, torej poudarjeno nepesniškega jezika so njene pesmi izjemno močne, prepričljive, poetične, njihovi verzi pa sežejo globlje, kot bi segli čustveno bolj zaznamovani verzi. Kot na primer v pesmi Anamneza:

»Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca,

mati živa, sin zdrav, anamneza

s psihiatričnega vidika

zanemarljiva.

(…)

Po 14 dneh hospitalizacije

stabilizirana, počutje izboljšano,

odlično se odziva na zdravljene.

danes zjutraj usmerjena

v ambulantno

obravnavo.«

S pesniškima zbirkama Márie Ferenčuhove Ogrožena vrsta in Imunost slovenski bralke in bralci dobivamo izrazito sodobno in zanimivo avtorsko pisavo, in sicer tako po izbiri tematike kot tudi zaradi izbire pristopa k tematiki, pristopa, ki na inovativen način širi polje najdene poezije in poezije nasploh.


16.09.2019

Aleš Gabrič: V senci politike

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič.


16.09.2019

Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


16.09.2019

Feliks Plohl: Vsi moji grehi

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


15.09.2019

Goran Vojnović: Rajzefiber v Prešernovem gledališču Kranj

Na odru Prešernovega gledališča v Kranju so začeli sezono s krstno uprizoritvijo igre Rajzefiber Gorana Vojnovića. Besedilo na temo migracij je nastalo po naročilu, njegovo uprizoritveno različico pa je ekipa oblikovala med procesom vaj. Predstava je nastala v sodelovanju med Prešernovim gledališčem Kranj in Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, režirala je Anica Tomić, v glavnih vlogah nastopata Aljoša Trnovšek in Lučka Počkaj. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Goran Vojnović: Rajzefiber krstna uprizoritev premiera 14. september 2019 Koprodukcija: Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko ljudsko gledališče Celje Režija Anica Tomić Dramaturginja Jelena Solarić Scenografinja Urša Vidic Kostumografinja Belinda Radulović Avtor glasbe Nenad Kovačić Oblikovalec svetlobe Deni Šesnić Oblikovalec in avtor videoprojekcije Luka Dekleva Lektor Jože Volk Igrajo Aljoša Ternovšek, Miha Rodman, Lučka Počkaj, Tanja Potočnik, Lina Akif, Ciril Roblek k.g./Tarek Rashid Fotografija z vaje; Nada Žgank https://www.pgk.si/repertoar/rajzefiber/501


13.09.2019

Lena Hribar, Urban Kuntarič, Nik Škrlec: Hevreka!

Mestno gledališče Ptuj, Zavod Margarete Schwartzwald, v sodelovanju s SLOGI / Premiera 12.09.2019 Koncept in avtorstvo: Lena Hribar, Urban Kuntarič, Nik Škrlec Kostumograf: Andrej Vrhovnik Avtor glasbe: Janez Dovč Maska: Tina Prpar Oblikovanje svetlobe: Ian Stergar Izvršna producentka: Mija Špiler Nastopajoči: Lena Hribar, Urban Kuntarič, Nik Škrlec Gledališka predstava Hevreka!, ki so jo včeraj premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj, na sproščen in igriv način spregovori o na videz dolgočasni stvari – fiziki. Uprizoritev Nika Škrleca, Lene Hribar in Urbana Kuntariča z gledališkimi sredstvi naredi zabavne celo Newtonove zakone. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar.


09.09.2019

Anja Golob: Da ne da ne bo ...

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


09.09.2019

Dragan Velikić: O pisateljih in mestih

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


09.09.2019

Emil Filipčič: Moto

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Jure Franko.


09.09.2019

Stefan Feinig: Rob krožnika in obzorje

Avtor recenzije: Lev Detela Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


07.09.2019

Umetnost je omara

Daniil Harms Umetnost je omara Režija: Ivan Peternelj Koprodukcija: Društvo za umetnost AVGUS in Slovensko mladinsko gledališče Premiera: 6. 9. 2019, v skladišču Mladinskega poleg Nove pošte Slovensko mladinsko gledališče je sezono 2019/20 začelo s predstavo Umetnost je omara. Po besedilih ruskega avantgardnega pisatelja Daniila Harmsa jo je režiral Ivan Peternelj. »Skupaj z igralsko ekipo nas je pri tem še enkrat spomnil, da je gledališki užitek zabava najboljše vrste«, je zapisala Petra Tanko, ki si je ogledala premiero. na sliki: Blaž Šef in Daša Doberšek, foto: Matej Peternelj


06.09.2019

Lojze Kovačič: Možiček žebljiček

Lutkovno gledališče Maribor, Hiša otrok in umetnosti / Premiera 05.09.2019 Režija: Jelena Sitar Cvetko Avtor likovne podobe: Svjetlan Junaković Dramaturg: Anže Virant Lektorica: Metka Damjan Avtor glasbe: Igor Cvetko Svetovalec za beatbox: Žiga Žmavc Kostumografka: Mojca Bernjak Oblikovalec svetlobe: Miljenko Knezoci Scenski tehnolog: Lucijan Jošt Lutkovni tehnolog: Primož Mihevc Oblikovalka in izdelovalka lutk: Darka Erdelji Izdelovalci rekvizitov: Darka Erdelji, Mojca Bernjak, Primož Mihevc, Uroš Kumer (študijsko) in Brina Fekonja (študijsko) Asistent režije: Danilo Trstenjak Izdelovalci scenskih elementov: Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič Nastopajo: Danilo Trstenjak, Gregor Prah, k. g., Andraž Jug k. g. Ob 90. obletnici rojstva Lojzeta Kovačiča so včeraj v Lutkovnem gledališču Maribor sezono začeli s predstavo Možiček žebljiček. Uprizoritev kolaža pravljic iz Kovačičeve zbirke Zgodbe iz mesta Rič Rač je na oder Male dvorane postavila režiserka Jelena Sitar Cvetko. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Boštjan Lah


02.09.2019

Sarival Sosič: Jaz sam

Avtorica recenzije: Leonora Flis Bereta Lidija Hartman in Matjaž Romih.


02.09.2019

Joanna Bator: Temno, skoraj noč

Avtor recenzije: Klemen Kordež Bere Lidija Hartman.


02.09.2019

Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21.stoletje

Avtor recenzije: Martin Lipovšek Bere Matjaž Romih


02.09.2019

Anna Świrszczyńska: Baba sem

Avtorica recenzije: Diana Pungeršič Bereta Lidija Hartman in Matjaž Romih.


26.08.2019

ur. Neža Zajc: Poezija in smrt pesnikovo sta življenje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Renato Horvat.


26.08.2019

J. M. Coetzee: Peterburški mojster

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Eva Longyka Marušič.


26.08.2019

Jerneja Ferlež in Peter Rezman: Maribor paralaksa

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Eva Longyka Marušič


26.08.2019

Radmila Lazić: Brez anestezije

Avtor recenzije: Rok Bozovičar Bere Renato Horvat.


19.08.2019

Marjan Strojan: Hribi, oblaki, lepe pozdrave

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.


Stran 82 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov