Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor recenzije: Peter Semolič
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedle Maruša Avman Palermo, Eva Nežič in Veronika Šoster; Ljubljana : JSKD, Mentor, 2019
Mária Ferenčuhová, ena najbolj vznemirljivih slovaških in tudi srednjeevropskih pesnic, se je rodila v Bratislavi leta 1975 in je tudi prevajalka iz francoščine in urednica. Študirala je filmsko scenaristiko in dramaturgijo v Bratislavi, pozneje pa še jezikoslovje v Parizu. Predvsem študij filma odmeva v zbirki Ogrožena vrsta, za katero so povečini značilne popotniške pesmi, grajene na način hipnih posnetkov urbanih in naravnih pokrajin:
»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …« (Atrakcije 1, str. 27).
Pesnica od pesmi do pesmi, od verza do verza spretno izmenjuje bližnje posnetke z velikimi plani, v katere se navadno ujamejo pokrajine, polne opustelih tovarn, tako značilnih za nekdanje komunistične dežele. Toda prav takšno na videz hladno beleženje tovrstnih prizorov te pesmi po eni strani oddaljuje od možnega moralizma in na drugi strani od pretirane čustvenosti, pri čemer empatijo do gospodarsko in ekološko propadajočih krajin prepušča bralcu oziroma bralki. V spremni besedi beremo, da so zbirko Ogrožena vrsta na Slovaškem označili za »ekofeministično«, in res ob močnem ekološkem vsebuje tudi feministični naboj. Ne nazadnje pesnica pripada generaciji, v kateri so se na do tedaj pretežno patriarhalnem slovaškem literarnem prizorišču uveljavile in prebile v osredje avtorice. Toda vrednost te zbirke ni toliko v angažiranosti kot v že omenjenem načinu gradnje pesmi, ali že kar pristopu k poeziji, pristopu, ki ga je Ferenčuhová v naslednji zbirki Imunost še izmojstrila in nadgradila.
Imunost je v marsikaterem pogledu izjemna pesniška zbirka in prek prevoda prinaša marsikatero novost tudi na slovensko pesniško prizorišče, saj veliko dolguje eni najmlajših pesniških smeri v svetu – »najdeni poeziji«. Na kratko rečeno je to poezija, ki jo najdemo v različnih, predvsem nepesniških besedilih, ta pa potem avtor ali avtorica z različnimi postopki reorganizira v nove pesniške celote. Najdena poezija je precej priljubljena predvsem v ZDA in v Franciji, kjer najdemo tudi kar nekaj njenih predhodnikov, kot so Blaise Cendrars, Guillaume Appollinaire in nekateri dadaistični pesniki. Za prvo pesniško zbirko najdene poezije pa velja danes vse bolj cenjena zbirka pesmi ameriškega pesnika Charlesa Reznikoffa Pričevanja, v kateri so pesmi narejene iz sodnih zapiskov. Mária Ferenčuhová je v Imunosti posegla po medicinskih anamnezah in opisih zdravilnih rastlin ter po faktografskih dnevniških zapiskih bolnic in bolnikov. Od siceršnjih zahtev najdene poezije, ki ne dopušča pretiranega spreminjanja izvirnega besedila, pa je oddaljila v tem, da izvorne tekste dopolnjuje z lastnimi verzi, pri čemer pa pazi, da ti niso v nasprotju s hladnim, strogim, formalnim duhom tovrstnih zapisov. Prav zaradi uporabe znanstvenega, medicinskega, torej poudarjeno nepesniškega jezika so njene pesmi izjemno močne, prepričljive, poetične, njihovi verzi pa sežejo globlje, kot bi segli čustveno bolj zaznamovani verzi. Kot na primer v pesmi Anamneza:
»Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca,
mati živa, sin zdrav, anamneza
s psihiatričnega vidika
zanemarljiva.
(…)
Po 14 dneh hospitalizacije
stabilizirana, počutje izboljšano,
odlično se odziva na zdravljene.
danes zjutraj usmerjena
v ambulantno
obravnavo.«
S pesniškima zbirkama Márie Ferenčuhove Ogrožena vrsta in Imunost slovenski bralke in bralci dobivamo izrazito sodobno in zanimivo avtorsko pisavo, in sicer tako po izbiri tematike kot tudi zaradi izbire pristopa k tematiki, pristopa, ki na inovativen način širi polje najdene poezije in poezije nasploh.
Avtor recenzije: Peter Semolič
Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prevedle Maruša Avman Palermo, Eva Nežič in Veronika Šoster; Ljubljana : JSKD, Mentor, 2019
Mária Ferenčuhová, ena najbolj vznemirljivih slovaških in tudi srednjeevropskih pesnic, se je rodila v Bratislavi leta 1975 in je tudi prevajalka iz francoščine in urednica. Študirala je filmsko scenaristiko in dramaturgijo v Bratislavi, pozneje pa še jezikoslovje v Parizu. Predvsem študij filma odmeva v zbirki Ogrožena vrsta, za katero so povečini značilne popotniške pesmi, grajene na način hipnih posnetkov urbanih in naravnih pokrajin:
»Zapredki vizualnih motivov: … / … rezano cvetje, peclji, ki gnijejo v vazi, / prsti, ki migotajo po tipkah / registrske blagajne, / umazana telesa delavcev, / obsceno izpostavljena / žgočemu soncu …« (Atrakcije 1, str. 27).
Pesnica od pesmi do pesmi, od verza do verza spretno izmenjuje bližnje posnetke z velikimi plani, v katere se navadno ujamejo pokrajine, polne opustelih tovarn, tako značilnih za nekdanje komunistične dežele. Toda prav takšno na videz hladno beleženje tovrstnih prizorov te pesmi po eni strani oddaljuje od možnega moralizma in na drugi strani od pretirane čustvenosti, pri čemer empatijo do gospodarsko in ekološko propadajočih krajin prepušča bralcu oziroma bralki. V spremni besedi beremo, da so zbirko Ogrožena vrsta na Slovaškem označili za »ekofeministično«, in res ob močnem ekološkem vsebuje tudi feministični naboj. Ne nazadnje pesnica pripada generaciji, v kateri so se na do tedaj pretežno patriarhalnem slovaškem literarnem prizorišču uveljavile in prebile v osredje avtorice. Toda vrednost te zbirke ni toliko v angažiranosti kot v že omenjenem načinu gradnje pesmi, ali že kar pristopu k poeziji, pristopu, ki ga je Ferenčuhová v naslednji zbirki Imunost še izmojstrila in nadgradila.
Imunost je v marsikaterem pogledu izjemna pesniška zbirka in prek prevoda prinaša marsikatero novost tudi na slovensko pesniško prizorišče, saj veliko dolguje eni najmlajših pesniških smeri v svetu – »najdeni poeziji«. Na kratko rečeno je to poezija, ki jo najdemo v različnih, predvsem nepesniških besedilih, ta pa potem avtor ali avtorica z različnimi postopki reorganizira v nove pesniške celote. Najdena poezija je precej priljubljena predvsem v ZDA in v Franciji, kjer najdemo tudi kar nekaj njenih predhodnikov, kot so Blaise Cendrars, Guillaume Appollinaire in nekateri dadaistični pesniki. Za prvo pesniško zbirko najdene poezije pa velja danes vse bolj cenjena zbirka pesmi ameriškega pesnika Charlesa Reznikoffa Pričevanja, v kateri so pesmi narejene iz sodnih zapiskov. Mária Ferenčuhová je v Imunosti posegla po medicinskih anamnezah in opisih zdravilnih rastlin ter po faktografskih dnevniških zapiskih bolnic in bolnikov. Od siceršnjih zahtev najdene poezije, ki ne dopušča pretiranega spreminjanja izvirnega besedila, pa je oddaljila v tem, da izvorne tekste dopolnjuje z lastnimi verzi, pri čemer pa pazi, da ti niso v nasprotju s hladnim, strogim, formalnim duhom tovrstnih zapisov. Prav zaradi uporabe znanstvenega, medicinskega, torej poudarjeno nepesniškega jezika so njene pesmi izjemno močne, prepričljive, poetične, njihovi verzi pa sežejo globlje, kot bi segli čustveno bolj zaznamovani verzi. Kot na primer v pesmi Anamneza:
»Oče umrl pri 37 letih zaradi bolezni srca,
mati živa, sin zdrav, anamneza
s psihiatričnega vidika
zanemarljiva.
(…)
Po 14 dneh hospitalizacije
stabilizirana, počutje izboljšano,
odlično se odziva na zdravljene.
danes zjutraj usmerjena
v ambulantno
obravnavo.«
S pesniškima zbirkama Márie Ferenčuhove Ogrožena vrsta in Imunost slovenski bralke in bralci dobivamo izrazito sodobno in zanimivo avtorsko pisavo, in sicer tako po izbiri tematike kot tudi zaradi izbire pristopa k tematiki, pristopa, ki na inovativen način širi polje najdene poezije in poezije nasploh.
Avtorica ocene Diana Pungeršič Bereta Ivan Lotrič in Jasna Rodošek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Ivan Lotrič in Jasna Rodošek
Finsko pisateljico Tove Jansson smo v Sloveniji že spoznali po njenih delih o malih škratjih bitjih Muminih. Njeno delo je navdihnilo lutkovno in likovno umetnico Barbaro Stupica, ki je ustvarila dramsko – lutkovno predstavo, po besedilu Poletna knjiga. Premierno smo si jo ogledali v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana. foto: arhiv LGL
Gledališče Koper, Mestno gledališče Ptuj / Premiera: 20. junij 2018 na Primorskem poletnem festivalu Režiser, scenograf, kostumograf in koreograf: Damir Zlatar Frey Prevajalec: Gašper Malej Asistentka scenografa in kostumografa: Tina Dobrajc Dramaturg: Rok Andres Asistenta režiserja: Rok Andres, Renata Vidič Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Videoanimacija: Noemi Zonta Asistent scenografa: Mito Gegič Lektorica: Barbara Rogelj Igrata: Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič Sinoči so v okviru Primorskega poletnega festivala premierno odigrali predstavo Kraljica mati. Gre za koprodukcijsko sodelovanje Gledališča Koper in Mestnega gledališča Ptuj. Dramsko besedilo, ki ga je napisal italijanski dramatik Manlio Santanelli, je uprizoril režiser Damir Zlatar Frey. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Jaka Varmuž
Avtorica recenzije: Jasna Lasja Bereta Alenka Resman Langus in Aleksander Golja
Avtor recenzije: Nada Breznik Bereta Alenka Resman Langus in Aleksander Golja
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta Aleksander Golja in Alenka Resman Langus
Plesni teater Ljubljana Matevž Dobaj & Neus Barcons Roca: Tja. Blizu... plesni prvenec Premiera 11. maj 2018 Koncept, koreografija in izvedba Matevž Dobaj & Neus Barcons Roca Dramaturgija Andreja Kopač Oblikovanje prostora in kostumov Ajda Tomazin Oblikovanje luči in tehnične rešitve Janko Oven Avtor glasbe in zvočna podoba Mario Marolt Kreativni producent Katja Somrak V Plesnem teatru Ljubljana je bila sinoči premiera plesnega prvenca Tja. Blizu…, ki sta ga zasnovala in izvedla slovenski plesalec Matevž Dobaj in plesalka iz Španije Neus Barcons Roca. Pod dramaturškim vodstvom Andreje Kopač sta ustvarila predstavo, ki raziskuje prostor med izkušnjo in dražljajem. Več Aleksandra Saška Gruden. Foto Drago Videmšek http://ptl.si/majmay-2018/2018/4/13/11-in-12-5-2000-matev-dobaj-neus-barcons-roca-tja-blizu-there-nearby-
SNG Nova Gorica Dušan Jovanović: Ekshibicionist Komična drama Premiera 9. maj 2018 Režija Marko Bulc Dramaturgija Nebojša Pop-Tasić Scenografija Damir Leventić Kostumografija Andrej Vrhovnik Avtor glasbe Damir Avdić Oblikovalec svetlobe Samo Oblokar Oblikovalec zvoka Stojan Nemec Igrajo Medea Novak, Žiga Udir, Maja Nemec, Blaž Valič, Radoš Bolčina, Gorazd Jakomini Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je s premierno uprizoritvijo komične drame Dušana Jovanovića Ekshibicionist v režiji Marka Bulca sklenilo letošnjo sezono. Leta 2002 si je drama Ekshibicionist prislužila Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. Uprizorili so jo že v ljubljanski Mali drami, v Beogradu in Luksemburgu, na novogoriškem odru pa bo torej Ekshibicionist na Slovenskem zaživel drugič. Predstavo, ki skozi zgodbo predstavlja ekshibicionizem vseh vrst, si je ogledala Ingrid Kašca Bucik. Foto: Peter Uhan https://sng-ng.si/repertoar/premiere/2017060611144057/
Neveljaven email naslov