Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost.
Menda se čudeži zgodijo samo tistim, ki vanje zares verjamejo, in Tian, vilinski najstniški junak najnovejše animirane komične pustolovščine Naprej, vanje vsekakor ne verjame. Niti v magijo, magično, čudežno, čarobno in kar je še teh reči. Pravkar je dopolnil šestnajst let in se počuti vse prej kot čudodelno. Med sošolci se ne znajde, pravih prijateljev nima, preveč je zaprt vase in predvsem močno močno pogreša očeta, ki je umrl še pred njegovim rojstvom. Nanj ga spominja le par fotografij in kratek posnetek na stari avdio kaseti. Pravo nasprotje pa je njegov par let starejši brat Marvin. Glasen, robusten mladenič dobrega srca se ne boji ničesar, požvižga se na mnenje okolice in bolj kot vse verjame v – čarobnost. Ko tako Tian dobi prav posebno rojstnodnevno darilo, ki bi mu lahko za en ves dan pričaralo pokojnega očeta, morata brata združiti, kar je najboljše v njima in skozi napeto pustolovščino storiti vse, da bi se čarovnija lahko uresničila.
Idejo za svoj novi celovečerni animirani film Naprej, ki ga je pri nas možno videti le v odlični sinhronizirani različici, je režiser in scenarist Dan Scanlon črpal iz odnosa s svojim bratom in njune povezave s prezgodaj umrlim očetom. Praznina, ki jo čuti Tian, je zato prikazana izredno natančno in z veliko mero občutka, a hkrati prav nič pomilovalno ali pokroviteljsko. Fant je konec koncev dovolj star za soočenje z lastnimi problemi, da ta svojevrstna iniciacija vendarle ne izzveni preveč resno, pa poskrbijo številne duhovite domislice in komični zapleti, s katerimi se brata spopadata, ne da bi se zavedala, kaj v resnici sploh počneta – preživljata skupni čas. Prav v tem se namreč skriva tisti resnični čudež, ki ga ves čas iščeta.
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost. Pozabili niso niti na obcestni kamen. Že ničkolikokrat videna tema in kanček premalo scenarističnega poguma naj bi zadovoljila tudi nekoliko starejše občinstvo, zato morda res ne dosega nekaterih največjih Pixarjevih filmskih uspešnic, a pustolovščina je vendarle dovolj zanimiva in napeta, da je ob srečnem razpletu izvabila ploskanje drobnih rokic v temni kinodvorani. Čudežno.
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost.
Menda se čudeži zgodijo samo tistim, ki vanje zares verjamejo, in Tian, vilinski najstniški junak najnovejše animirane komične pustolovščine Naprej, vanje vsekakor ne verjame. Niti v magijo, magično, čudežno, čarobno in kar je še teh reči. Pravkar je dopolnil šestnajst let in se počuti vse prej kot čudodelno. Med sošolci se ne znajde, pravih prijateljev nima, preveč je zaprt vase in predvsem močno močno pogreša očeta, ki je umrl še pred njegovim rojstvom. Nanj ga spominja le par fotografij in kratek posnetek na stari avdio kaseti. Pravo nasprotje pa je njegov par let starejši brat Marvin. Glasen, robusten mladenič dobrega srca se ne boji ničesar, požvižga se na mnenje okolice in bolj kot vse verjame v – čarobnost. Ko tako Tian dobi prav posebno rojstnodnevno darilo, ki bi mu lahko za en ves dan pričaralo pokojnega očeta, morata brata združiti, kar je najboljše v njima in skozi napeto pustolovščino storiti vse, da bi se čarovnija lahko uresničila.
Idejo za svoj novi celovečerni animirani film Naprej, ki ga je pri nas možno videti le v odlični sinhronizirani različici, je režiser in scenarist Dan Scanlon črpal iz odnosa s svojim bratom in njune povezave s prezgodaj umrlim očetom. Praznina, ki jo čuti Tian, je zato prikazana izredno natančno in z veliko mero občutka, a hkrati prav nič pomilovalno ali pokroviteljsko. Fant je konec koncev dovolj star za soočenje z lastnimi problemi, da ta svojevrstna iniciacija vendarle ne izzveni preveč resno, pa poskrbijo številne duhovite domislice in komični zapleti, s katerimi se brata spopadata, ne da bi se zavedala, kaj v resnici sploh počneta – preživljata skupni čas. Prav v tem se namreč skriva tisti resnični čudež, ki ga ves čas iščeta.
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost. Pozabili niso niti na obcestni kamen. Že ničkolikokrat videna tema in kanček premalo scenarističnega poguma naj bi zadovoljila tudi nekoliko starejše občinstvo, zato morda res ne dosega nekaterih največjih Pixarjevih filmskih uspešnic, a pustolovščina je vendarle dovolj zanimiva in napeta, da je ob srečnem razpletu izvabila ploskanje drobnih rokic v temni kinodvorani. Čudežno.
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Leta 2011 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Andreja Inkreta z naslovom In stoletje bo zardelo ter podnaslovom Kocbek, življenje in delo. Gre za izčrpno monografijo na več kot šest sto straneh o življenju, delu, misli in literaturi Edvarda Kocbeka, pesnika, pisatelja, prevajalca, politika, enega največjih književnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja; pokončne, vendar tragične politične figure, ker ga je komunistična partija izrabila in izigrala. Del Kocbekove usode je režiser Matjaž Berger na osnovi Inkretove knjige spremenil v gledališko predstavo, maja postavljeno v grajskem atriju galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v petek in soboto pa v ljubljanske Križanke kot del festivala. Prvo ljubljansko premiero, nastalo v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane in Galerijo Božidar Jakac, si je ogledala Tadeja Krečič: Andrej Inkret: IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana, in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedila: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Glasba: Duo Silence Koreografija: Gregor Luštek Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Oblikovanje videa: Iztok H. Šuc, Gašper Vovk, Gašper Brezovar Kostumografija: Peter Movrin, Metod Črešnar Lektura: Živa Čebulj Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Igrajo: Borut Doljšak Peter Harl Anuša Kodelja / alternacija: Barbara Ribnikar Matija Rupel Mario Dragojević Vitorija Zdovc Timotej Novaković Gregor Podričnik Lovro Zafred Gregor Čušin Pavle Ravnohrib Janez Hočevar Gal Žižek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov