Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost.
Menda se čudeži zgodijo samo tistim, ki vanje zares verjamejo, in Tian, vilinski najstniški junak najnovejše animirane komične pustolovščine Naprej, vanje vsekakor ne verjame. Niti v magijo, magično, čudežno, čarobno in kar je še teh reči. Pravkar je dopolnil šestnajst let in se počuti vse prej kot čudodelno. Med sošolci se ne znajde, pravih prijateljev nima, preveč je zaprt vase in predvsem močno močno pogreša očeta, ki je umrl še pred njegovim rojstvom. Nanj ga spominja le par fotografij in kratek posnetek na stari avdio kaseti. Pravo nasprotje pa je njegov par let starejši brat Marvin. Glasen, robusten mladenič dobrega srca se ne boji ničesar, požvižga se na mnenje okolice in bolj kot vse verjame v – čarobnost. Ko tako Tian dobi prav posebno rojstnodnevno darilo, ki bi mu lahko za en ves dan pričaralo pokojnega očeta, morata brata združiti, kar je najboljše v njima in skozi napeto pustolovščino storiti vse, da bi se čarovnija lahko uresničila.
Idejo za svoj novi celovečerni animirani film Naprej, ki ga je pri nas možno videti le v odlični sinhronizirani različici, je režiser in scenarist Dan Scanlon črpal iz odnosa s svojim bratom in njune povezave s prezgodaj umrlim očetom. Praznina, ki jo čuti Tian, je zato prikazana izredno natančno in z veliko mero občutka, a hkrati prav nič pomilovalno ali pokroviteljsko. Fant je konec koncev dovolj star za soočenje z lastnimi problemi, da ta svojevrstna iniciacija vendarle ne izzveni preveč resno, pa poskrbijo številne duhovite domislice in komični zapleti, s katerimi se brata spopadata, ne da bi se zavedala, kaj v resnici sploh počneta – preživljata skupni čas. Prav v tem se namreč skriva tisti resnični čudež, ki ga ves čas iščeta.
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost. Pozabili niso niti na obcestni kamen. Že ničkolikokrat videna tema in kanček premalo scenarističnega poguma naj bi zadovoljila tudi nekoliko starejše občinstvo, zato morda res ne dosega nekaterih največjih Pixarjevih filmskih uspešnic, a pustolovščina je vendarle dovolj zanimiva in napeta, da je ob srečnem razpletu izvabila ploskanje drobnih rokic v temni kinodvorani. Čudežno.
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost.
Menda se čudeži zgodijo samo tistim, ki vanje zares verjamejo, in Tian, vilinski najstniški junak najnovejše animirane komične pustolovščine Naprej, vanje vsekakor ne verjame. Niti v magijo, magično, čudežno, čarobno in kar je še teh reči. Pravkar je dopolnil šestnajst let in se počuti vse prej kot čudodelno. Med sošolci se ne znajde, pravih prijateljev nima, preveč je zaprt vase in predvsem močno močno pogreša očeta, ki je umrl še pred njegovim rojstvom. Nanj ga spominja le par fotografij in kratek posnetek na stari avdio kaseti. Pravo nasprotje pa je njegov par let starejši brat Marvin. Glasen, robusten mladenič dobrega srca se ne boji ničesar, požvižga se na mnenje okolice in bolj kot vse verjame v – čarobnost. Ko tako Tian dobi prav posebno rojstnodnevno darilo, ki bi mu lahko za en ves dan pričaralo pokojnega očeta, morata brata združiti, kar je najboljše v njima in skozi napeto pustolovščino storiti vse, da bi se čarovnija lahko uresničila.
Idejo za svoj novi celovečerni animirani film Naprej, ki ga je pri nas možno videti le v odlični sinhronizirani različici, je režiser in scenarist Dan Scanlon črpal iz odnosa s svojim bratom in njune povezave s prezgodaj umrlim očetom. Praznina, ki jo čuti Tian, je zato prikazana izredno natančno in z veliko mero občutka, a hkrati prav nič pomilovalno ali pokroviteljsko. Fant je konec koncev dovolj star za soočenje z lastnimi problemi, da ta svojevrstna iniciacija vendarle ne izzveni preveč resno, pa poskrbijo številne duhovite domislice in komični zapleti, s katerimi se brata spopadata, ne da bi se zavedala, kaj v resnici sploh počneta – preživljata skupni čas. Prav v tem se namreč skriva tisti resnični čudež, ki ga ves čas iščeta.
Film Naprej animacijskih studiev Pixar in Disney spet pričara vizualno čudovito fantazijsko deželo, v kateri je natančno dodelana vsaka najmanjša podrobnost. Pozabili niso niti na obcestni kamen. Že ničkolikokrat videna tema in kanček premalo scenarističnega poguma naj bi zadovoljila tudi nekoliko starejše občinstvo, zato morda res ne dosega nekaterih največjih Pixarjevih filmskih uspešnic, a pustolovščina je vendarle dovolj zanimiva in napeta, da je ob srečnem razpletu izvabila ploskanje drobnih rokic v temni kinodvorani. Čudežno.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Ivan Lotrič.
Avtorica recenzije: Marija Švajcner Bereta Lidija Hartman in Ivan Lotrič.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Polly Stenham: Ta obraz That Face, 2007 drama Prva slovenska uprizoritev Premiera: 15. oktober 2020 prevajalka Eva Mahkovic režiserka Tijana Zinajić dramaturginja Eva Mahkovic scenografka Urša Vidic kostumograf Matic Hrovat avtor izbora glasbe Gregor Andolšek lektor Martin Vrtačnik oblikovalec zvoka Sašo Dragaš oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik igrajo Tjaša Železnik, Ana Pavlin, Matej Zemljič k. g., Gregor Gruden, Lara Wolf, Lucija Harum k. g. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno uprizorili dramo angleške avtorice Polly Stenham z naslovom Ta obraz; z besedilom, ki ga je komaj devetnajstletna napisala leta 2007, je takoj zbudila pozornost. Igro o enkratno nesrečni družini je prevedla Eva Mahkovic, režirala je Tijana Zinajić, ki je prvi izvedbi na pot povedala, da nekateri starši pač nikoli dovolj ne odrastejo, ne postanejo dovolj zreli, da bi bili starši; živijo naprej s svojo bolečino, s svojimi frustracijami, psihično boleznijo … in poškodujejo svoje otroke. Predpremiero si je ogledala Staša Grahek. Na fotografiji: Ana Pavlin, Tjaša Železnik, Matej Zemljič in Gregor Gruden Fotograf: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/program/predstave/ta-obraz/
Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Mini teater, Festival Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj / premiera 11.10.2020 Prevajalec v slovenščino: Ignac Fock Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Diana Koloini Scenograf: Aleksandar Denić Kostumograf: Alan Hranitelj Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovanje luči in video: Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte Lektor: Jože Faganel Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografije: Slavica Janošević Šepetalka: Nika Korenjak Oblikovalec zvoka: Igor Mitrov Vodja luči: Matej Primec Garderoberka: Elleke van Elde Fotografinja: Barbara Čeferin Oblikovanje in fotografija programa in plakata: Toni Soprano Meneglejte Igrajo: Milena Zupančič, Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Robert Waltl, Saša Pavlin Stošić, Aleksandra Balmazović, Jose, Gal Oblak, Lina Akif V Križevniški cerkvi so sinoči premierno uprizorili veliko koprodukcijo Mini teatra, Festivala Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj. Specifični ambient je postal prizorišče predstave Vsi ptice, ki jo je po besedilu enega najprodornejših sodobnih gledaliških ustvarjalcev, Wajdija Mouawada, režiral Ivica Buljan. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Barbara Čeferin
Lepa kot slika ima naslov najnovejše odrsko delo dramatičarke, pisateljice in performerke Simone Semenič. Premierno je bilo izvedeno v sklopu 26. festivala Mesto žensk. V Stari mestni elektrarni si ga je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Arjan Pregl: Gobelin, 2020, rekvizit za performans Simone Semenič Lepa kot slika. Produkcija Mesto žensk
Napoved: Na velikem odru Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bila sinoči druga premiera v novi sezoni. Devet igralk je nastopilo v krstni uprizoritvi odrske priredbe zgodb makedonske pisateljice Rúmene Bužárovske Moj mož. Avtorici priredbe sta prevajalka Ana Duša in režiserka Ivana Djilas, na premieri je bila Tadeja Krečič: Drama SNG Drama Ljubljana, veliki oder 8. 10. 2020 Rumena Božarovska: Moj mož Prevod: Ana Duša Režija: Ivana Djilas Koreografinja in asistentka režije: Maša Kagao Knez Dramaturginja: Ana Duša Lektorica: Klasja Kovačič Scenografinja: Sara Slivnik Kostumografinja: Jelena Prokovič Avtor glasbe: Boštjan Gombač Oblikovalka svetlobe: Mojca Sarjaš Asistentka režiserke: Nika Korenjak Asistentka kostumografije: Katarina Štravs Igrajo: Iva Babić, Silva Čušin, Maša Derganc, Petra Govc, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Maruša Majer, Saša Pavček in Barbara Žefran Foto: PEter Uhan
Neveljaven email naslov