Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Negar Djavadi: Dezorientalka

12.03.2020

Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja

Prevedla Suzana Koncut; Ljubljana : Založba *cf, 2019

Dezorientalka je literarni prvenec iransko-francoske cineastke Negar Djavadi, izgnanke iz rodnega Irana, ki je bila kmalu po islamski revoluciji kot desetletnica prisiljena zapustiti domovino, saj je novi režim grozil njenemu očetu, marksističnemu aktivistu, čigar drža je bila nesprejemljiva tako za režim šaha Pahlavija za verske poglavarje novonastale islamske republike.

Djavadijeva je izjavila, da njen roman ni avtobiografski. Vsebuje precej avtofikcijskih elementov – in pretiravanj -, zaradi česar je pripovedno dinamičen in strukturno ohlapen, predvsem pa »montažno« atraktiven. Pisateljici se pozna dolgoletno ukvarjanje s filmom, kjer je delala kot deklica za vse, asistentka kamere, scenaristka, direktorica fotografije in režiserka. V roman se je zato prikradla kopica filmske terminologije, celo obrazložitev slovitega efekta Kulešov, s katerim je sloviti ruski montažni avantgardist ponazoril, da čustva na platnu niso nujno posledica izvrstne igre, temveč zaporedja in logike montaže.

Na soroden način Djavadijeva »montira« roman Dezorientalka, kroniko iranske družbe dvajsetega stoletja in teheranske meščanske družine Sadr, ki jo Kimia, neredko kontradiktorna, čustveno razvneta pripovedovalka na življenjski prelomnici, slika skozi štiri generacije, od pradedka, fevdalnega veleposestnika, ki je po propadu dinastije Kadžar izgubil zemljo, preko njegove hčerke Nour, ki je na svet spravila šest sinov, do Kimijinega očeta Dareja, ki je kot prezaposlen aktivističen patriarh bolj ali manj živel »mimo družine« in njene dinamike. Pri Sadrovih je ogromno naklonjenosti do pripovedovanja in mitiziranja, obsedenosti, ki jo pooseblja Kimijin »stric številka dve«, družinski mitoman, poročeni oče in homoseksualec, žívi dokaz perzijskega nagnjenja do klepetanja in pripovedovanja zgodb. Kot pravi Djavadijeva, »ima Iranec, podobno kakor Šeherezada, občutek, da je vsak dan znova ujet v dilemo: govori ali umri

Dezorientalka je po eni strani čudovita družinska kronika, po drugi pa malce didaktična, z nešteto opombami opremljena lekcija o Iranu in njegovi polpretekli zgodovini. Lahko se strinjamo z avtorjem spremne besede Primožem Šterbencem, da o Iranu veliko ne vedo niti tisti, ki se razglašajo za poznavalce, ampak od leposlovja vendarle ne pričakujemo suhoparne učne ure o zgodovini civilizacijsko napredne, neverjetno vplivne in geostrateško pomembne regije.

Kimia, večno neodločna v odnosu do tradicionalnega in modernega, zgodovino Irana najlepše popisuje, ko govori o očetu, v nenehne dileme ujetem Dareju, ki je v času novinarskega delovanja, ko je opozarjal na šahove groteskne dvorne ekscese, omahoval med »biti odpuščan ali dati odpoved«, po begu v Francijo pa so ga napadali s številnih ideoloških strani; šahovi privrženci so bili prepričani, da je deželo prodal mulam, mule na oblasti so ga imeli za simpatizerja Zahoda in intelektualnega škodljivca, konservativci so mu očitali radikalni ateizem, medtem ko so ga komunisti, razkropljeni po Evropi, obravnavali kot buržujskega izdajalca in simpatizerja Cie.

Dezorientalka je na poučni ravni pomembna predvsem v eni točki, ko v obravnavanju geneze islamske revolucije opozori na zgodovinsko spregledanje protestnega gibanja intelektualcev, zanosnega upora, ki je vzniknil na univerzah in katerega nosilec je bila svobodomiselna mladina, ne pa »starec s turbanom,« ki je bil takrat v izgnanstvu v Iraku. Poenostavljeni zahodnjaški medijski dramaturgiji je ustrezala bitka  med dvema človekoma, medtem ko so nič manj zaslužni aktivisti zapuščali državo in se na Zahodu – dezorientirani in prepuščeni sami sebi – skušali integrirati v novo kulturo. Toda če se hočeš integrirati, se moraš najprej dezintegrirati, pravi avtorica, vsaj deloma moraš pretrgati vezi s svojo kulturo. Vse to pa še ne pomeni, da boš živel svobodno in brez strahu. »Svoboda je tako ali tako slepilo,« pravi Djavadijeva, »spreminja se samo velikost ječe.«


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Negar Djavadi: Dezorientalka

12.03.2020

Avtor recenzije: Simon Popek Bere Aleksander Golja

Prevedla Suzana Koncut; Ljubljana : Založba *cf, 2019

Dezorientalka je literarni prvenec iransko-francoske cineastke Negar Djavadi, izgnanke iz rodnega Irana, ki je bila kmalu po islamski revoluciji kot desetletnica prisiljena zapustiti domovino, saj je novi režim grozil njenemu očetu, marksističnemu aktivistu, čigar drža je bila nesprejemljiva tako za režim šaha Pahlavija za verske poglavarje novonastale islamske republike.

Djavadijeva je izjavila, da njen roman ni avtobiografski. Vsebuje precej avtofikcijskih elementov – in pretiravanj -, zaradi česar je pripovedno dinamičen in strukturno ohlapen, predvsem pa »montažno« atraktiven. Pisateljici se pozna dolgoletno ukvarjanje s filmom, kjer je delala kot deklica za vse, asistentka kamere, scenaristka, direktorica fotografije in režiserka. V roman se je zato prikradla kopica filmske terminologije, celo obrazložitev slovitega efekta Kulešov, s katerim je sloviti ruski montažni avantgardist ponazoril, da čustva na platnu niso nujno posledica izvrstne igre, temveč zaporedja in logike montaže.

Na soroden način Djavadijeva »montira« roman Dezorientalka, kroniko iranske družbe dvajsetega stoletja in teheranske meščanske družine Sadr, ki jo Kimia, neredko kontradiktorna, čustveno razvneta pripovedovalka na življenjski prelomnici, slika skozi štiri generacije, od pradedka, fevdalnega veleposestnika, ki je po propadu dinastije Kadžar izgubil zemljo, preko njegove hčerke Nour, ki je na svet spravila šest sinov, do Kimijinega očeta Dareja, ki je kot prezaposlen aktivističen patriarh bolj ali manj živel »mimo družine« in njene dinamike. Pri Sadrovih je ogromno naklonjenosti do pripovedovanja in mitiziranja, obsedenosti, ki jo pooseblja Kimijin »stric številka dve«, družinski mitoman, poročeni oče in homoseksualec, žívi dokaz perzijskega nagnjenja do klepetanja in pripovedovanja zgodb. Kot pravi Djavadijeva, »ima Iranec, podobno kakor Šeherezada, občutek, da je vsak dan znova ujet v dilemo: govori ali umri

Dezorientalka je po eni strani čudovita družinska kronika, po drugi pa malce didaktična, z nešteto opombami opremljena lekcija o Iranu in njegovi polpretekli zgodovini. Lahko se strinjamo z avtorjem spremne besede Primožem Šterbencem, da o Iranu veliko ne vedo niti tisti, ki se razglašajo za poznavalce, ampak od leposlovja vendarle ne pričakujemo suhoparne učne ure o zgodovini civilizacijsko napredne, neverjetno vplivne in geostrateško pomembne regije.

Kimia, večno neodločna v odnosu do tradicionalnega in modernega, zgodovino Irana najlepše popisuje, ko govori o očetu, v nenehne dileme ujetem Dareju, ki je v času novinarskega delovanja, ko je opozarjal na šahove groteskne dvorne ekscese, omahoval med »biti odpuščan ali dati odpoved«, po begu v Francijo pa so ga napadali s številnih ideoloških strani; šahovi privrženci so bili prepričani, da je deželo prodal mulam, mule na oblasti so ga imeli za simpatizerja Zahoda in intelektualnega škodljivca, konservativci so mu očitali radikalni ateizem, medtem ko so ga komunisti, razkropljeni po Evropi, obravnavali kot buržujskega izdajalca in simpatizerja Cie.

Dezorientalka je na poučni ravni pomembna predvsem v eni točki, ko v obravnavanju geneze islamske revolucije opozori na zgodovinsko spregledanje protestnega gibanja intelektualcev, zanosnega upora, ki je vzniknil na univerzah in katerega nosilec je bila svobodomiselna mladina, ne pa »starec s turbanom,« ki je bil takrat v izgnanstvu v Iraku. Poenostavljeni zahodnjaški medijski dramaturgiji je ustrezala bitka  med dvema človekoma, medtem ko so nič manj zaslužni aktivisti zapuščali državo in se na Zahodu – dezorientirani in prepuščeni sami sebi – skušali integrirati v novo kulturo. Toda če se hočeš integrirati, se moraš najprej dezintegrirati, pravi avtorica, vsaj deloma moraš pretrgati vezi s svojo kulturo. Vse to pa še ne pomeni, da boš živel svobodno in brez strahu. »Svoboda je tako ali tako slepilo,« pravi Djavadijeva, »spreminja se samo velikost ječe.«


14.11.2021

Heiner Müller: Cement

Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan


12.11.2021

Strune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.11.2021

Bolhe

Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021


11.11.2021

Kozlovska sodba v Višnji gori

V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje


09.11.2021

Robert Menasse: Prestolnica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Fjodor M. Dostojevski: Peterburški letopis, Bele noči

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Franjo Frančič: Piši, ti samo piši …!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Večni

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Fabian ali Ko gre vse k vragu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.11.2021

Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari

Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:


05.11.2021

Premiera v MGL - Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage

Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10


04.11.2021

Herman Menville: Moby Dick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.11.2021

Milan Dekleva: Pet za kvartet

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere Ivan Lotrič.


01.11.2021

Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Lidija Hartman


01.11.2021

Marjan Pungartnik: Oglej, čas, pozabljenje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.


29.10.2021

Delo na zahtevo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.10.2021

Zelda

Na Novi pošti so konec oktobra premierno uprizorili predstavo Zelda, hibridno odrsko delo, ki združuje zakonitosti in zgradbo računalniških iger in gledališki dogodek. Režirala jo je Varja Hrvatin, ki je poleg Slovenskega mladinskega gledališča tudi koproducentka predstave, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Asiana Jurca Avci


27.10.2021

Bodi gledališče!

SLG Celje Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE Interna premiera: 19. marca 2021 Premiera: 25. oktobra 2021 Ocena objavljena 26. oktobra 2021 Avtor besedil songov: Branko Završan Režiserka: Ivana Djilas Dramaturginja: Alja Predan Kostumografka: Jelena Proković Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan Korepetitor: Iztok Kocen Koreograf: Željko Božić Lektor: Jože Volk Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc Nastopajo: Branko Završan Beti Strgar Lučka Počkaj Tanja Potočnik Žan Brelih Hatunić Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec


25.10.2021

Dimitrij Rupel: Bazar

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


25.10.2021

Meta Kušar: Zmaj

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


Stran 49 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov