Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alojz Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas

11.05.2020

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere: Maja Moll.

Ljubljana : Založba ZRC, 2019

Ob nedavni stoletnici slovenske univerze je bilo največ pozornosti namenjene dogodkom ob njenem nastajanju, manj pa visokošolskemu izobraževanju Slovencev v prejšnjih obdobjih, ki je ta dosežek omogočilo. Uka žeja je namreč naše prednike gnala v svet že veliko prej, ko se še niso zavedali, da so Slovenci, in preden so začeli sanjati o svoji državnosti. Bibliotekar in raziskovalec socialne in kulturne zgodovine izobraženstva Alojz Cindrič se je prav ob tej obletnici namenil raziskati, kdo so bili tisti Ljubljančani, ki so se v preteklosti izobraževali, kot je zapisal, »predvsem na dunajski univerzi, kako so s svojo mislijo in delovanjem sooblikovali naš kulturni, znanstveni in gospodarski prostor in kako so vplivali na ustanovitev prve slovenske univerze«.

V monografiji Ljubljanski izobraženci skozi čas, opremljeni z bogatim slikovnim gradivom in preglednicami, je avtor strnil svoje dosedanje preučevanje univerzitetnih matrik, najpomembnejšega vira za zgodovino univerze in visokošolskega študija, ter protokolov in drugih dokumentov, shranjenih na Dunaju. Po uvodni predstavitvi nastanka srednjeveških univerz ter začetkov in razvoja vseh oblik šolstva v Ljubljani je opozoril še na študente s Kranjske, ki so pred nastankom dunajske univerze študirali v Italiji in drugod. V Bologni je na primer izsledil podatke o vpisu Rudolfa iz Ljubljane že leta 1294, še starejša pa je omemba magistra Ludvika iz Ljubljane, priče z akademskim naslovom v listini oglejskega patriarha Bertolda iz leta 1248.

Nato se je Alojz Cindrič osredotočil na vlogo za Slovence najpomembnejše visoke šole skozi celotno raziskovano obdobje. Dobrega pol tisočletja od ustanovitve dunajske univerze leta 1365 do predzadnjega leta prve vojne je razdelil na čas do leta 1803 in po njem. V prvem se je razvijala od prevlade sholastike, pretresov z reformacijo in protireformacijo do vzpona v evropsko središče matematičnih in astronomskih študijev. Prek reform po letu 1804 in uvajanja novih študijskih smeri – leta 1887 tudi slavistike – je počasi dosegla raven sodobnih evropskih ustanov, vendar šele po tem, ko je država po napoleonskih vojnah najprej s cenzuro in drugimi omejitvami prevzela popoln nadzor nad študijem. Spremembe je leta 1821 v Ljubljani zavrnil tudi cesar Franc I., ko je dejal »Med ljudstvom se širijo nove misli, ki pa jih ne bom nikoli odobraval. Ostanite pri starem redu, ki je še vedno najboljši! Našim prednikom se je pri tem dobro godilo, zakaj se ne bi tudi vam? Ne potrebujemo učenjakov, temveč le pridnih državljanov, in tako mi vzgajajte mladino.«

Dunajska univerza je najstarejše še delujoča univerza na nemškem jezikovnem območju – na vzhodu sta jo za nekaj let prehitela le Praga in Krakov. Avtor je kljub težavam z različnimi zapisi krajevnih in osebnih imen med vpisanimi naštel kar 5631 šolarjev in študentov s Kranjske, od leta 1897 tudi štiri študentke. Med njimi jih je bilo 1334 zagotovo iz Ljubljane. Vzporedno je predstavil tudi izobraževanje kranjskih študentov v Gradcu ter na italijanskih, nemških in drugih univerzah.

Prvi Kranjec na dunajski univerzi je bil leta 1377 Pankracij iz Mokronoga, Pangratius de Nasenfuz, prvi ljubljanski študent pa Martin iz Ljubljane, kot Martinus de Lawbaco vpisan v študijskem letu 1392. Zadnja med vpisanimi, pri katerih je bilo mogoče ugotoviti, da so prišli iz Ljubljane, je bila leta 1917 Elza Soss na medicini. Ljubljančanke, je ugotovil Alojz Cindrič, so bile sicer med prvimi študentkami na Dunaju: »Vstop žensk v akademsko sfero,« je še opozoril, »je pomenil dotlej največjo spremembo v univerzitetnem izobraževanju. Spremenil je študentsko strukturo, v univerzitetno življenje pa vnesel duha novega časa.«

Cindrič je v nadaljevanju nanizal še množico podatkov, ki jih je odkril na Dunaju. Na primer, kakšna je bila družbena in socialna sestava ljubljanskih študentov v srednjem veku in pozneje, kako so pokrivali visoke stroške študija in bivanja, za katere študije so se odločali itn. Za obdobje 1804–1917 je bilo seveda na voljo veliko več podatkov o študentih kot za prvi del. Med drugim o tem, katere šole so končali pred vpisom na univerzo, kakšne uspehe so dosegli, kako so se preživljali, kakšne so bile njihove sorodstvene vezi, družinski status, jezikovni izvor in veroizpoved. Dodal je še analizo doktorantov iz Ljubljane in opozoril na znane Ljubljančane, zlasti tiste, ki so sodelovali pri ustanavljanju univerze v Ljubljani. Omenimo le nekaj najznamenitejših iz zadnjih desetletij pred letom 1917: zgodovinarja Ivan Kos in Ivan Vrhovec, pravnik in politik Henrik Tuma, politik Fran Šuklje, ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Viljem Kovač, naravoslovec Fran Erjavec, biolog Pavel Grošelj, geograf Anton Melik, arheolog Srečko Brodar, jezikoslovec Fran Ramovš in elektroinženir Milan Vidmar.

Monografijo Alojza Cindriča Ljubljanski izobraženci skozi čas zaključuje 150 strani obsegajoč register oziroma katalog z navedenim arhivskim gradivom in viri – po avtorjevih besedah najdragocenejši del študije, ki pomeni vir za nadaljnje preučevanje. Tu so nanizana, piše, »številna imena znanih Ljubljančanov, ki so po končanem študiju prinašali svoje znanje in nove ideje v slovenski prostor, se politično, kulturno in znanstveno udejstvovali, predvsem pa pripomogli k oblikovanju slovenske narodne identitete.«


Ocene

1949 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Alojz Cindrič: Ljubljanski izobraženci skozi čas

11.05.2020

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere: Maja Moll.

Ljubljana : Založba ZRC, 2019

Ob nedavni stoletnici slovenske univerze je bilo največ pozornosti namenjene dogodkom ob njenem nastajanju, manj pa visokošolskemu izobraževanju Slovencev v prejšnjih obdobjih, ki je ta dosežek omogočilo. Uka žeja je namreč naše prednike gnala v svet že veliko prej, ko se še niso zavedali, da so Slovenci, in preden so začeli sanjati o svoji državnosti. Bibliotekar in raziskovalec socialne in kulturne zgodovine izobraženstva Alojz Cindrič se je prav ob tej obletnici namenil raziskati, kdo so bili tisti Ljubljančani, ki so se v preteklosti izobraževali, kot je zapisal, »predvsem na dunajski univerzi, kako so s svojo mislijo in delovanjem sooblikovali naš kulturni, znanstveni in gospodarski prostor in kako so vplivali na ustanovitev prve slovenske univerze«.

V monografiji Ljubljanski izobraženci skozi čas, opremljeni z bogatim slikovnim gradivom in preglednicami, je avtor strnil svoje dosedanje preučevanje univerzitetnih matrik, najpomembnejšega vira za zgodovino univerze in visokošolskega študija, ter protokolov in drugih dokumentov, shranjenih na Dunaju. Po uvodni predstavitvi nastanka srednjeveških univerz ter začetkov in razvoja vseh oblik šolstva v Ljubljani je opozoril še na študente s Kranjske, ki so pred nastankom dunajske univerze študirali v Italiji in drugod. V Bologni je na primer izsledil podatke o vpisu Rudolfa iz Ljubljane že leta 1294, še starejša pa je omemba magistra Ludvika iz Ljubljane, priče z akademskim naslovom v listini oglejskega patriarha Bertolda iz leta 1248.

Nato se je Alojz Cindrič osredotočil na vlogo za Slovence najpomembnejše visoke šole skozi celotno raziskovano obdobje. Dobrega pol tisočletja od ustanovitve dunajske univerze leta 1365 do predzadnjega leta prve vojne je razdelil na čas do leta 1803 in po njem. V prvem se je razvijala od prevlade sholastike, pretresov z reformacijo in protireformacijo do vzpona v evropsko središče matematičnih in astronomskih študijev. Prek reform po letu 1804 in uvajanja novih študijskih smeri – leta 1887 tudi slavistike – je počasi dosegla raven sodobnih evropskih ustanov, vendar šele po tem, ko je država po napoleonskih vojnah najprej s cenzuro in drugimi omejitvami prevzela popoln nadzor nad študijem. Spremembe je leta 1821 v Ljubljani zavrnil tudi cesar Franc I., ko je dejal »Med ljudstvom se širijo nove misli, ki pa jih ne bom nikoli odobraval. Ostanite pri starem redu, ki je še vedno najboljši! Našim prednikom se je pri tem dobro godilo, zakaj se ne bi tudi vam? Ne potrebujemo učenjakov, temveč le pridnih državljanov, in tako mi vzgajajte mladino.«

Dunajska univerza je najstarejše še delujoča univerza na nemškem jezikovnem območju – na vzhodu sta jo za nekaj let prehitela le Praga in Krakov. Avtor je kljub težavam z različnimi zapisi krajevnih in osebnih imen med vpisanimi naštel kar 5631 šolarjev in študentov s Kranjske, od leta 1897 tudi štiri študentke. Med njimi jih je bilo 1334 zagotovo iz Ljubljane. Vzporedno je predstavil tudi izobraževanje kranjskih študentov v Gradcu ter na italijanskih, nemških in drugih univerzah.

Prvi Kranjec na dunajski univerzi je bil leta 1377 Pankracij iz Mokronoga, Pangratius de Nasenfuz, prvi ljubljanski študent pa Martin iz Ljubljane, kot Martinus de Lawbaco vpisan v študijskem letu 1392. Zadnja med vpisanimi, pri katerih je bilo mogoče ugotoviti, da so prišli iz Ljubljane, je bila leta 1917 Elza Soss na medicini. Ljubljančanke, je ugotovil Alojz Cindrič, so bile sicer med prvimi študentkami na Dunaju: »Vstop žensk v akademsko sfero,« je še opozoril, »je pomenil dotlej največjo spremembo v univerzitetnem izobraževanju. Spremenil je študentsko strukturo, v univerzitetno življenje pa vnesel duha novega časa.«

Cindrič je v nadaljevanju nanizal še množico podatkov, ki jih je odkril na Dunaju. Na primer, kakšna je bila družbena in socialna sestava ljubljanskih študentov v srednjem veku in pozneje, kako so pokrivali visoke stroške študija in bivanja, za katere študije so se odločali itn. Za obdobje 1804–1917 je bilo seveda na voljo veliko več podatkov o študentih kot za prvi del. Med drugim o tem, katere šole so končali pred vpisom na univerzo, kakšne uspehe so dosegli, kako so se preživljali, kakšne so bile njihove sorodstvene vezi, družinski status, jezikovni izvor in veroizpoved. Dodal je še analizo doktorantov iz Ljubljane in opozoril na znane Ljubljančane, zlasti tiste, ki so sodelovali pri ustanavljanju univerze v Ljubljani. Omenimo le nekaj najznamenitejših iz zadnjih desetletij pred letom 1917: zgodovinarja Ivan Kos in Ivan Vrhovec, pravnik in politik Henrik Tuma, politik Fran Šuklje, ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Viljem Kovač, naravoslovec Fran Erjavec, biolog Pavel Grošelj, geograf Anton Melik, arheolog Srečko Brodar, jezikoslovec Fran Ramovš in elektroinženir Milan Vidmar.

Monografijo Alojza Cindriča Ljubljanski izobraženci skozi čas zaključuje 150 strani obsegajoč register oziroma katalog z navedenim arhivskim gradivom in viri – po avtorjevih besedah najdragocenejši del študije, ki pomeni vir za nadaljnje preučevanje. Tu so nanizana, piše, »številna imena znanih Ljubljančanov, ki so po končanem študiju prinašali svoje znanje in nove ideje v slovenski prostor, se politično, kulturno in znanstveno udejstvovali, predvsem pa pripomogli k oblikovanju slovenske narodne identitete.«


10.05.2022

Doktor Strange in multivesolje norosti

Tokrat v režiji Sama Raimija, mojstra grozljivk


10.05.2022

Inventura - S humorjem podšita žanrska zmes

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.05.2022

Mandićcirkus razgalja dejstvo igralčevega telesa kot konstante, ki je ni moč reinterpretirati

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, smo sinoči doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana.


07.05.2022

Mandićcirkus

Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana smo doživeli premierno uprizoritev predstave Mandićcirkus, novega dela igralsko-režiserskega tandema, ki ga sestavljata igralec, prvak ljubljanske Drame Marko Mandić in režiser Bojan Jablanovec. 91 gledaliških vlog, ki jih je Marko Mandić ustvaril med letoma 1996 in 2021, se je, pregnetenih z osebno zgodovino, izjemno veščino in inovativnost igralca ter v sodelovanju z režiserjem, združilo v silovit postdramski, fizični, performativni odrski izdelek umetniškega velikana. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, www.drama.si


07.05.2022

Philip Ridley: Razparač

Po drami Philipa Ridleya Disney Razparač (SNG Nova Gorica, Gledališče Koper / premiera: 5. maj 2022) Režija: Nataša Barbara Gračner Prevajalec: Zdravko Duša Dramaturg: Rok Andres Lektorica: Barbara Rogelj Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Nina Čehovin Koreografinja: Jana Menger Skladatelj: Martin Vogrin Oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž Asistent režiserke: Dimitrij Gračner Nastopajo: Blaž Popovski, Arna Hadžialjević, Jure Rajšp k.g. Predstava Razparač, ki je premierno na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v koprodukciji z Gledališčem Koper zaživela sinoči, odrsko interpretira dramo Philipa Ridleya Disney Razparač. Besedilo velja za začetek vala prepoznavnih dramskih pisav devetdesetih v Britaniji, ki se ga je zaradi njegove neposrednosti in pogoste šokantnosti prijela oznaka »u fris«, tokratna uprizoritev pa upošteva spremenjeni kontekst in gledališke premene. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: SNG Nova Gorica/Jaka Varmuž


05.05.2022

Peter Verč: Za vse, ne zase

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Jasna Blažič: Izvir

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bralec: Aleksander Golja


05.05.2022

Didier Eribon: Vrnitev v Reims

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bralka: Eva Longyka Marušič


19.05.2022

Matjaž Pikalo: Ameriški sprehajalec

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Tekmeca

Ob ogledu filma Tekmeca se težko ognemo vzporednicam s švedskim Kvadratom, ki je pred leti požel navdušenje s svojo kritiko elitističnega sveta umetnosti. Tekmeca je še bolj samonanašalen, saj se loti same filmske industrije.


29.04.2022

Bergmanov otok: otok za cinefile

Par filmskih ustvarjalcev na prehodu v srednja leta se odpravi na majhen švedski otok Farö, malo na počitnice in malo po navdih. Oba pripravljata svoje nove projekte in pišeta scenarije, njemu gre pri tem kar dobro, njej malo manj, v ustvarjalni krizi pa se začnejo skoraj nevidno brisati meje med njunimi vsakdanjimi pohajkovanji in srečevanji, željami in spomini.


25.04.2022

Kazimir Kolar: Zgodbe nekega slabiča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Barbara Jurša: Milje do Trsta

Avtor recenzije: Peter Semolič Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure Franko


25.04.2022

Chimamanda Ngozi Adichie: Zapiski o žalovanju

Avtorica recenzije: Petra Meterc Bralka: Eva Longyka Marušič


25.04.2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralec: Jure Franko


25.04.2022

En Knap Group: Hidra

Na odru ljubljanskih Španskih borcev je luč sveta ugledala plesna predstava Hidra, ki sta jo za plesno skupino En Knap Group zasnovala režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Gre za sklepni del trilogije Cement, ki navdih črpa iz istoimenskega besedila Heinerja Müllerja, središče pa – po besedah Sebastijana Horvata – tvori več med seboj povezanih tem, kot so: odnos med intimnimi in družbenimi razmerji, ljubeznijo in revolucijo, nedokončan proces emancipacije, politika spomina.


22.04.2022

Igor Harb: Severnjak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


22.04.2022

Gaja Pöschl: Vesolje med nami

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.04.2022

TV-mreža

Napoved: Sinoči je bila premiera v Slovenskem mladinskem gledališču. V spodnji dvorani je ansambel z gosti uprizoril igro TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca. Po filmskem scenariju Paddyja Chayefskega je TV-mrežo za oder priredil Lee Hall. Prevedel jo je Arko. Dramaturginja predstave je bila Urška Brodar. V predstavi se gledališka igra dopolnjuje s posnetki, projiciranimi v živo, in videi na ekranih. Na predstavi je bila Tadeja Krečič: TV-mreža Za oder priredil Lee Hall. Po filmu Paddyja Chayefskega. Režija: Matjaž Pograjc Prevod: Arko Premiera: 20. 4. 2022 ZASEDBA: Matija Vastl: Howard Beale, televizijski voditelj Ivan Peternelj: Harry Hunter, producent Matej Recer: Max Schumacher, vodja informativnega programa Robert Prebil: Frank Hackett, član upravnega odbora Janja Majzelj: Louise, Maxova žena Željko Hrs: Ed Ruddy, predsednik upravnega odbora Katarina Stegnar: Diana Christiensen, vodja produkcije programa Klara Kastelec: Tajnica režije Uroš Maček: Nelson Chaney, član upravnega odbora Maruša Oblak: Gospod Jensen, direktor UBS Mitja Lovše: režiser Liam Hlede: asistent studia Liam Hlede, Klara Kastelec, Mitja Lovše, Ivan Peternelj: animatorji Nathalie Horvat: maskerka Žana Štruc: garderoberka Sven Horvat (kamera 2), Vid Uršič/Tadej Čaušević (kamera 1), Jaka Žilavec (kamera 3): snemalci Dare Kragelj: prodajalec hot doga USTVARJALCI: Vodenje kamer v živo: Matjaž Pograjc/Tomo Brejc Režija videa: Tomo Brejc Oblikovanje in programiranje videa: Luka Dekleva Dramaturgija: Urška Brodar Lektorica: Mateja Dermelj Kostumografija: Neli Štrukelj Oblikovanje prostora: Greta Godnič Glasba: Tibor Mihelič Syed Koreografija: Branko Potočan Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič Oblikovanje maske: Tina Prpar Asistent režije: Mitja Lovše Asistentka kostumografije: Estera Lovrec Asistent oblikovanja prostora: Sandi Mikluž Asistentka oblikovanja maske: Marta Šporin Vodja predstave: Liam Hlede Na posnetkih: Jack Snowden, poročevalec – Boris Kos Pripadnik Vojske ekumenske osvoboditve – Vito Weis Predsednik Ford – Dario Varga Ljudje na oknih – Mlado Mladinsko (Matic Eržen, Mira Giovanna Gabriel, Leon Kokošar, Nace Korošec, Mija Kramar, Tia Krhlanko, Hana Kunšič, Voranc Mandić, Aja Markovič, Jan Martinčič, Iza Napotnik, Jon Napotnik, Kaja Petrovič, Rosa Romih, Katka Slosar, Indija Stropnik, Jure Šimonka, Ronja Martina Usenik, Aiko Zakrajšek, Luka Žerdin)


Stran 37 od 98
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov