Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival dokumentarnega filma ima tudi letos tekmovalni sklop, v katerem se filmi potegujejo za nagrado Amnesty International Slovenija. Eden od petih filmov v tem sklopu je Odvetnica.
Učenje je misterij, ki ves čas traja, in zakaj ne bi bil med učitelji tudi festival dokumentarnega filma? Odvetnica je na primer film, ki nam razkriva palestinsko-izraelske odnose na povsem nov način. Loteva se razmerij v sodstvu in sodi med umetniška dela, ki beležijo realna stanja. Izraelsko-ameriška režiserka Rachel Leah Jones je znana po družbenopolitičnih dokumentarcih prav s tematiko izraelsko-palestinskega spora, tokrat pa je njena raziskava segla globoko v izraelski sodni sistem, osebno življenje glavne protagonistke in bogate vizualne arhive.
Že prvi kader nakaže vso kompleksnost ne le osebnosti judovske odvetnice Lee Cemel, ampak tudi njene družbene vloge. Je edina izraelska odvetnica, ki zagovarja Palestince, obtožene predvsem političnih ali terorističnih dejanj. S svojim pogumom in znanjem kljubuje sodnemu aparatu in deluje na najvišji politični ravni, saj o njenem primeru razpravljata celo vodji obeh držav.
Njen namen je, da bi se obravnavalo Izraelce in Palestince enakopravno in pravično, v osnovi pa izhaja s stališča, da so Palestinci okupirani in imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo. Te izjave pa seveda naletijo na različne odmeve, tako da je hkrati heroj in hudičev advokat.
Film jo želi prikazati pri njenem delu, zato smo že uvodoma na sodišču in pri njeni stranki, ko o sebi tudi izjavi, da je odvetnica z izgubljenimi procesi. To da filmu dodaten zagon in napetost, saj ves čas razmišljamo, kaj je tisto, kar jo pri delu spodbuja. Film sledi dvema primeroma od začetka preiskave do obsodbe. Brani mladoletnega Palestinca, obtoženega terorističnega napada, čeprav ni dokazov za njegovo dejanje, brani tudi mlado žensko, ki ji pripisujejo naklepni samomorilski napad na policista, čeprav naj bi šlo bolj za njeno osebno težavo.
Potek sojenja in izrek končnih obsodb spremljamo s pomočjo pogovorov s sorodniki, Leinimi sodelavci in z njenimi komentarji.
V notranjost sodnih dvoran nikoli ne smemo, kar daje filmu dodatno napetost. Film pokaže bogato slikovno arhivsko gradivo odvetničinih pomembnih dejanj in uspehov v obdobju petdesetih let ter pogovore z njenim možem in otrokoma. Spoznamo tako njihove osebne drže kot posledice, ki jih je njeno delo imelo za družino.
Dobimo vpogled v nepredstavljivo vztrajnost Lee Cemel, ko gre za pomoč ljudem, v njeno karizmatičnost, nalezljivi optimizem in energijo, ki kljubujejo občasnim izbruhom jeze.
Film je žel pohvale že leta 2019, ko je blestel na festivalih v Sundanceu, v Krakowu, Solunu, Hong Kongu in v Tel Avivu, kjer je s svojo nagrado razburil izraelsko družbo in so se v imenu svobode govora zanj zavzele pomembne osebnosti. Tako kritiki kot gledalci so bili nad filmom, ki daleč presega standarde dokumentarnih filmov in je odlična študija karakterja, povsod navdušeni. Bil je tudi v izboru za nagrado oskar. Tam smo lahko prebrali, da je zdaj njen palestinski sodelavec v filmu, tudi odvetnik, obsojen terorizma in za Leo Cemel se začenja še en proces. Na ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma Odvetnica kandidira za nagrado Amnesty International.
Festival dokumentarnega filma ima tudi letos tekmovalni sklop, v katerem se filmi potegujejo za nagrado Amnesty International Slovenija. Eden od petih filmov v tem sklopu je Odvetnica.
Učenje je misterij, ki ves čas traja, in zakaj ne bi bil med učitelji tudi festival dokumentarnega filma? Odvetnica je na primer film, ki nam razkriva palestinsko-izraelske odnose na povsem nov način. Loteva se razmerij v sodstvu in sodi med umetniška dela, ki beležijo realna stanja. Izraelsko-ameriška režiserka Rachel Leah Jones je znana po družbenopolitičnih dokumentarcih prav s tematiko izraelsko-palestinskega spora, tokrat pa je njena raziskava segla globoko v izraelski sodni sistem, osebno življenje glavne protagonistke in bogate vizualne arhive.
Že prvi kader nakaže vso kompleksnost ne le osebnosti judovske odvetnice Lee Cemel, ampak tudi njene družbene vloge. Je edina izraelska odvetnica, ki zagovarja Palestince, obtožene predvsem političnih ali terorističnih dejanj. S svojim pogumom in znanjem kljubuje sodnemu aparatu in deluje na najvišji politični ravni, saj o njenem primeru razpravljata celo vodji obeh držav.
Njen namen je, da bi se obravnavalo Izraelce in Palestince enakopravno in pravično, v osnovi pa izhaja s stališča, da so Palestinci okupirani in imajo pravico, da se borijo za svojo svobodo. Te izjave pa seveda naletijo na različne odmeve, tako da je hkrati heroj in hudičev advokat.
Film jo želi prikazati pri njenem delu, zato smo že uvodoma na sodišču in pri njeni stranki, ko o sebi tudi izjavi, da je odvetnica z izgubljenimi procesi. To da filmu dodaten zagon in napetost, saj ves čas razmišljamo, kaj je tisto, kar jo pri delu spodbuja. Film sledi dvema primeroma od začetka preiskave do obsodbe. Brani mladoletnega Palestinca, obtoženega terorističnega napada, čeprav ni dokazov za njegovo dejanje, brani tudi mlado žensko, ki ji pripisujejo naklepni samomorilski napad na policista, čeprav naj bi šlo bolj za njeno osebno težavo.
Potek sojenja in izrek končnih obsodb spremljamo s pomočjo pogovorov s sorodniki, Leinimi sodelavci in z njenimi komentarji.
V notranjost sodnih dvoran nikoli ne smemo, kar daje filmu dodatno napetost. Film pokaže bogato slikovno arhivsko gradivo odvetničinih pomembnih dejanj in uspehov v obdobju petdesetih let ter pogovore z njenim možem in otrokoma. Spoznamo tako njihove osebne drže kot posledice, ki jih je njeno delo imelo za družino.
Dobimo vpogled v nepredstavljivo vztrajnost Lee Cemel, ko gre za pomoč ljudem, v njeno karizmatičnost, nalezljivi optimizem in energijo, ki kljubujejo občasnim izbruhom jeze.
Film je žel pohvale že leta 2019, ko je blestel na festivalih v Sundanceu, v Krakowu, Solunu, Hong Kongu in v Tel Avivu, kjer je s svojo nagrado razburil izraelsko družbo in so se v imenu svobode govora zanj zavzele pomembne osebnosti. Tako kritiki kot gledalci so bili nad filmom, ki daleč presega standarde dokumentarnih filmov in je odlična študija karakterja, povsod navdušeni. Bil je tudi v izboru za nagrado oskar. Tam smo lahko prebrali, da je zdaj njen palestinski sodelavec v filmu, tudi odvetnik, obsojen terorizma in za Leo Cemel se začenja še en proces. Na ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma Odvetnica kandidira za nagrado Amnesty International.
Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Letošnja kinematografska sezona je bila iz znanih razlogov nekoliko krajša, a ljubitelji kina imajo vendarle priložnost, da nadoknadijo, kar so morebiti zamudili. Na Ljubljanskem gradu so v četrtek odprli tradicionalni letni kino Film pod zvezdami. Javna zavoda Ljubljanski grad in Kinodvor sta pripravila izbor najodmevnejših filmov sezone, tri predpremiere in posebni projekciji. S snovalci programa se je pogovarjal Urban Tarman.
Še do sobote lahko obiščete 16. festival fantastičnega filma in vina. Festival je sicer letos potekal najprej v Ormožu, zadnje dni pa kraljuje v Ljutomeru. Program petih tekmovalnih filmov letošnje izdaje festivala si je ogledal Gorazd Trušnovec.
V kine je prišel film, v katerem med drugimi nastopa francoski zvezdnik Gerard Depardieu. V središču filma Mali princ Fahim, posnetega po knjigi, ki je izšla pred šestimi leti, je deček, ki se je rodil leta 2000 v Bangladešu in se pri osmih letih z družino preselil v Francijo, kjer je že kmalu postal mojster šaha oziroma svetovni mladinski prvak v šahu. Film, ki prek lahkotnejšega žanra biografske komične drame načenja temo begunstva, si je ogledala Gaja Pöschl.
Eden izmed nagrajencev na lanskem Berlinalu je bil film Šivi, pri katerem so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je nato obšel ves svet in prejel še kar nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmas in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Igralka Snežana Bogdanović v filmu igra Ano, žensko, ki verjame, da je njen sin, ki so ga ob rojstvu proglasili za mrtvega, še vedno živ – in da ga je nekdo ugrabil, saj ni nikdar videla trupla, niti ji niso povedali, kje naj bi bil pokopan. Ker je od tedaj minilo že 18 let, ji ne verjame več nihče; Šivi z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. Z režiserjem se je pogovarjala Tina Poglajen.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lucija Grm in Jure Franko.
Neveljaven email naslov