Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Lidija Hartman.
Prevedla Dušanka Zabukovec; Cankarjeva založba (Moderni klasiki), 2019
Angleški častnik in diplomat ter velikan britanske književnosti 20. stoletja Evelyn Waugh, ki so mu starši v pričakovanju rojstva hčerke nadeli žensko ime, je zamisel za roman Ekskluziva dobil kot poročevalec v Abesiniji. Glavni junak romana, postavljenega v izmišljeno vzhodnoafriško državo Izmajlijo, je novinar William Boot, ki ga urednik pošlje poročat o vojnih razmerah v z rudami bogato državo. Čeprav se Waugh niti z eno besedo ne dotakne britanskega kolonializma v Afriki, ni naključje, da se za prevlado v Izmajliji poleg Britancev, ki se nekako ves čas držijo ob strani, bojujejo Nemci in Rusi in za protiutež karizmatičnemu predsedniku Jacksonu nastavijo svoje politične kandidate, o katerih protagonist Boot izjavi:
“Nemci so se s kar najmanjšo mero razsodnosti odločili, da za predvidenega diktatorja postavijo domačina prostaškega značaja, imenovanega Smiles. Nikoli se ga nisem resno bal. Rusi so bolj prekanjeno podkupili stranko Mladih Izmajlijcev, in kot vidite, so trenutno na boljšem.”
Do fiktivne afriške države na določenih mestih kaže omalovažujoč odnos, saj bralec dobi občutek, da se na obeh straneh vojaškega spopada nahajajo primitivni in neukročeni barbari. Med opisom političnih razmer se ne more izogniti črnemu humorju in svojevrstnemu cinizmu. Ko na primer opisuje govor doktorja Benita, ki poveljuje skupini Mladih Izmajlijcev, arogantno navrže: “Za nedeljo je razglasil odpravo suženjstva in kliče prostovoljce za desetdnevni deseturni teden. Menim, da priložnosti ni izbral ravno tankočutno.” Waugh je namreč že med službovanjem v Abesiniji za Daily Mail poročal o kronanju Haileja Selassieja, o katerem v nasprotju z večino britanskih izobražencev ni imel najboljšega mnenja, zato je v Mussolinijevi kolonializaciji ozemlja videl “kulturno poslanstvo” Italije nad barbarsko državo. Svoje izkušnje je popisal v knjigi Waugh v Abesiniji, ki je izšla leta 1936, dve leti po romanu Prgišče prahu, o katerem je avtor izjavil, da je v njem “povedal vse, kar je imel povedati o humanizmu ali bolje o tem, kakšno je lahko življenje brez vere”.
Roman Ekskluziva, ki je v izvirniku izšel daljnega leta 1938, je razdeljen na tri poglavja. V prvem sledimo protagonistu v Londonu, ko se pripravlja na odhod v Izmajlijo, v drugem smo priča dinamičnemu političnemu dogajanju v tej afriški državi, v tretjem pa se vrnemo v London, kjer na banketu lorda Copperja, urednika dnevnika Zverina, sledimo nepričakovanemu razpletu zgodbe. Čeprav bi marsikdo zmotno predvideval, da je osrednja nit zgodbe geopolitična igra velesil, gre v romanu Ekskluziva bolj kot ne za avtorjev odnos do novinarstva in medijev. Že na začetku 20. stoletja so se novinarji in dopisniki iz tujine soočali s podobnimi izzivi in problemi kot danes. Waugh s pretanjeno žilico za sarkazem pokaže na zvijače in laži novinarjev, da bi zgodbo v očeh urednikov in bralcev naredili čim bolj privlačno. Prav zato se v romanu poleg glavnega junaka pojavita še narcisoidna novinarja, ki se držita zase in si izmišljata zgodbe v hotelu, namesto da bi preverjala resnično dogajanje na terenu: aroganten britanski novinar sir Jocelyn Hitchcock postavlja v ospredje le svoje potrebe, ameriški novinar Welock Jakes pa si izmišlja dogodke, da bi bili videti čim bolj zanimivi, medtem ko piše lastno knjigo, za katero je pred tem pokasiral honorar. Waugh, ki je med drugo svetovno vojno dodobra spoznal pasti vojnega dopisništva, je na hudomušen način opisal novinarje, ki si kradejo brzojavke in pretiravajo v čustvenem izražanju, da bi pridobili prednost pred drugimi in poželi pohvalo šefov, Čeprav se glavni junak predaja svoji poročevalski nalogi in ga odnosi z ljudmi na terenu precej zaznamujejo, je še vedno močno navezan na angleško podeželje, h kateremu stremi z vsakim dihom. Tudi ljubezensko razmerje s poročenim nemškim dekletom ga ne spravi v dobro voljo.
Roman Ekskluziva zaznamujejo ironični monologi in duhoviti dialogi, s katerimi pisatelj Evelyn Waugh prikaže vso čustveno paleto novinarskega poklica, ki v negotovih vojnih razmerah zavzame nove razsežnosti. Ob tem opozarja, kako spolzka in zmanipulirana je lahko resnica, ko gre za obračun velikih političnih sil in željo po vzdrževanju monopola na področju medijev. Waugh brez dlake na jeziku potrjuje, da je resnica konstrukt, ki nastane kot rezultat vloženih finančnih sredstev interesnih skupin, ki želijo predstaviti vojno z vidika geostrateškega imperializma, ne pa iz perspektive najsiromašnejših državljanov, ki v spopadih plačajo najvišjo ceno.
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Lidija Hartman.
Prevedla Dušanka Zabukovec; Cankarjeva založba (Moderni klasiki), 2019
Angleški častnik in diplomat ter velikan britanske književnosti 20. stoletja Evelyn Waugh, ki so mu starši v pričakovanju rojstva hčerke nadeli žensko ime, je zamisel za roman Ekskluziva dobil kot poročevalec v Abesiniji. Glavni junak romana, postavljenega v izmišljeno vzhodnoafriško državo Izmajlijo, je novinar William Boot, ki ga urednik pošlje poročat o vojnih razmerah v z rudami bogato državo. Čeprav se Waugh niti z eno besedo ne dotakne britanskega kolonializma v Afriki, ni naključje, da se za prevlado v Izmajliji poleg Britancev, ki se nekako ves čas držijo ob strani, bojujejo Nemci in Rusi in za protiutež karizmatičnemu predsedniku Jacksonu nastavijo svoje politične kandidate, o katerih protagonist Boot izjavi:
“Nemci so se s kar najmanjšo mero razsodnosti odločili, da za predvidenega diktatorja postavijo domačina prostaškega značaja, imenovanega Smiles. Nikoli se ga nisem resno bal. Rusi so bolj prekanjeno podkupili stranko Mladih Izmajlijcev, in kot vidite, so trenutno na boljšem.”
Do fiktivne afriške države na določenih mestih kaže omalovažujoč odnos, saj bralec dobi občutek, da se na obeh straneh vojaškega spopada nahajajo primitivni in neukročeni barbari. Med opisom političnih razmer se ne more izogniti črnemu humorju in svojevrstnemu cinizmu. Ko na primer opisuje govor doktorja Benita, ki poveljuje skupini Mladih Izmajlijcev, arogantno navrže: “Za nedeljo je razglasil odpravo suženjstva in kliče prostovoljce za desetdnevni deseturni teden. Menim, da priložnosti ni izbral ravno tankočutno.” Waugh je namreč že med službovanjem v Abesiniji za Daily Mail poročal o kronanju Haileja Selassieja, o katerem v nasprotju z večino britanskih izobražencev ni imel najboljšega mnenja, zato je v Mussolinijevi kolonializaciji ozemlja videl “kulturno poslanstvo” Italije nad barbarsko državo. Svoje izkušnje je popisal v knjigi Waugh v Abesiniji, ki je izšla leta 1936, dve leti po romanu Prgišče prahu, o katerem je avtor izjavil, da je v njem “povedal vse, kar je imel povedati o humanizmu ali bolje o tem, kakšno je lahko življenje brez vere”.
Roman Ekskluziva, ki je v izvirniku izšel daljnega leta 1938, je razdeljen na tri poglavja. V prvem sledimo protagonistu v Londonu, ko se pripravlja na odhod v Izmajlijo, v drugem smo priča dinamičnemu političnemu dogajanju v tej afriški državi, v tretjem pa se vrnemo v London, kjer na banketu lorda Copperja, urednika dnevnika Zverina, sledimo nepričakovanemu razpletu zgodbe. Čeprav bi marsikdo zmotno predvideval, da je osrednja nit zgodbe geopolitična igra velesil, gre v romanu Ekskluziva bolj kot ne za avtorjev odnos do novinarstva in medijev. Že na začetku 20. stoletja so se novinarji in dopisniki iz tujine soočali s podobnimi izzivi in problemi kot danes. Waugh s pretanjeno žilico za sarkazem pokaže na zvijače in laži novinarjev, da bi zgodbo v očeh urednikov in bralcev naredili čim bolj privlačno. Prav zato se v romanu poleg glavnega junaka pojavita še narcisoidna novinarja, ki se držita zase in si izmišljata zgodbe v hotelu, namesto da bi preverjala resnično dogajanje na terenu: aroganten britanski novinar sir Jocelyn Hitchcock postavlja v ospredje le svoje potrebe, ameriški novinar Welock Jakes pa si izmišlja dogodke, da bi bili videti čim bolj zanimivi, medtem ko piše lastno knjigo, za katero je pred tem pokasiral honorar. Waugh, ki je med drugo svetovno vojno dodobra spoznal pasti vojnega dopisništva, je na hudomušen način opisal novinarje, ki si kradejo brzojavke in pretiravajo v čustvenem izražanju, da bi pridobili prednost pred drugimi in poželi pohvalo šefov, Čeprav se glavni junak predaja svoji poročevalski nalogi in ga odnosi z ljudmi na terenu precej zaznamujejo, je še vedno močno navezan na angleško podeželje, h kateremu stremi z vsakim dihom. Tudi ljubezensko razmerje s poročenim nemškim dekletom ga ne spravi v dobro voljo.
Roman Ekskluziva zaznamujejo ironični monologi in duhoviti dialogi, s katerimi pisatelj Evelyn Waugh prikaže vso čustveno paleto novinarskega poklica, ki v negotovih vojnih razmerah zavzame nove razsežnosti. Ob tem opozarja, kako spolzka in zmanipulirana je lahko resnica, ko gre za obračun velikih političnih sil in željo po vzdrževanju monopola na področju medijev. Waugh brez dlake na jeziku potrjuje, da je resnica konstrukt, ki nastane kot rezultat vloženih finančnih sredstev interesnih skupin, ki želijo predstaviti vojno z vidika geostrateškega imperializma, ne pa iz perspektive najsiromašnejših državljanov, ki v spopadih plačajo najvišjo ceno.
Napoved: Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je letos dobila Tjaša Mislej za besedilo Naše skladišče. In Prešernovo gledališče Kranj ga je sinoči že premierno postavilo na oder. Socialno dramo o izkoriščenju delavk v trgovini je režirala Mateja Kokol, dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Predstavo si je ogledala Tadeja Krečič: Tjaša Mislej; Naše skladišče Krstna uprizoritev Premiera:1. oktobra 2020. Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj Režiserka: Mateja Kokol Dramaturginja:Marinka Poštrak Scenografka in oblikovalka luči: Petra Veber Kostumografka: Iris Kovačič Avtor glasbe in priredbe skladbe Lastovka: Aleš Zorec (V originalni izvedbi je pesem Lastovka avtorja glasbe Jureta Robežnika, avtorja besedila Milana Jesiha in avtorja aranžmaja Silvestra Stingla na albumu Elda leta 1982 zapela pevka Elda Viler.) Odrski gib: Ivan Mijačević Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo Evelin: Vesna Pernarčič Suzi: Vesna Slapar Vera: Vesna Jevnikar Poslovodkinja Grebovič: Darja Reichman Izgubljeni kupec: Borut Veselko Bigi, novi šofer dobavnega vozila in skladiščnik: Blaž Setnikar Direktor: Miha Rodman Novinar: Aljoša Ternovšek Marija: Miranda Trnjanin k.g. Foto: Tania Mendillo
SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik
Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.
Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.
Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov