Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Cankarjeva založba, 2020.
Prvenec Sergeja Curanovića, diplomiranega pravnika, ki dela v tujini kot prevajalec, je zanimiv prispevek k sodobni slovenski prozi. Čeprav med šestimi kratkimi zgodbami v zbirki Plavalec težko potegnemo vzporednice, saj so vsaka zase tako po vsebinski kot po stilistični plati precej edinstvene, se neopredeljiv občutek numinoznega vleče od začetne zgodbe o plavalcu, ki se v nekem trenutku znajde ob utapljajočem se človeku, pa do zgodbe z naslovom Nnkhovi spomini, v kateri spremljamo skupino prazgodovinskih nomadov in njihove vsakdanje obrede. Na začetku se zdi, kot da so protagonisti izbrani naključno in da z vsebino zgodbe nimajo neposredne zveze, vendar se bralcu zorno polje vse bolj oži in fokusira na teme, ki prej niso bile očitne. Tako se v zgodbi Plavalec bralec najprej najbolj poistoveti s sentimentalnimi občutki ob prepuščanju morskemu toku in utapljanju v samoti, a ga pisateljevo pronicljivo pero kmalu zapelje v občutke strahu, krivde in sramu, ki jih doživlja glavni junak. Ta namreč odplava stran od človeka, ki sredi gladine išče rešilno bilko pred zdrsom v brezno smrti. Tudi okoliščine, ki se nizajo od tega trenutka naprej, prispevajo k temu, da glavnega junaka kmalu zagledamo kot antijunaka, ki v vsakem detajlu prepozna indice za zločin, ki ga je nehote zagrešil s svojim nedelovanjem. Zgodba Plavalec je od vseh zgodb v knjigi napisana najbolj jasno, v njej pa lahko bralec zasledi sporočilo, da je vsak posameznik odgovoren za vse, kar stori namenoma ali v kar je nehote potisnjen zaradi nesrečnih življenjskih okoliščin. V preostalih zgodbah so liki protagonistov opisani precej nejasno in kaotično. Zdi se kot da bi pisatelj želel z njimi pokazati na psihološko kompleksnost človekove narave in življenjskih situacij, ki zaradi nepredvidljivosti protagonistovih izbir izpadejo absurdno in bizarno. V zgodbi Ugrabitev je niz dogodkov predstavljen le prek intervjuja s tajnico psihiatrinje, ki naj bi zdravila domnevnega serijskega morilca, ta pa naj bi izbiral žrtve na podlagi njihovega izkrivljenega odnosa do nakupovanja oziroma potrošništva. V zgodbi Krivopeta spremljamo odnos med prostitutko in policistom. Ta v prostem času obiskuje bordel, ki ga sicer nadzoruje v službenem času. Občutja glavne junakinje do policista se spreminjajo od sovraštva, prezira, besa pa vse do pomilovanja in navdušenja:
“Vznemirjenost se je razbohotila v nepojmljiv občutek moči in navdušenja. Čutila je, kako izgublja težo in se navzema prijetne rahlosti, obenem pa pridobiva silo davnih zveri, ki je omogočala čist izraz divjosti in besa. Nastajanje novega sebstva je zaznavala v vsakem vlaknu, mravljinci, ki so ji v valovih plali po koži, pa so napovedovali, da bo ta nova moč zahtevala tudi zunanjo premeno.”
Preobrazba ženske v divjo in neukročeno zver je opisana tudi v zgodbi Zgostitev. Medicinska sestra se spremeni v Norico, nekakšno volkuljo, ki ni več kos družbenim izzivom in ob vsaki priložnosti pobegne v gozd.
Sergej Curanović tako v prvencu Plavalec izpostavlja na eni strani divje in neukročene gone, na drugi pa človekov trud, da bi s svojim družbeno sprejemljivim obnašanjem obdržal glavo nad vodo. Čeprav v njegovih zgodbah ne opazimo klasičnega dramaturškega loka, pa je suspenz mojstrsko zapakiran v detajlih, ki jim pozoren bralec sledi kot detektiv, ki z branjem odvija rdečo nit zgodbe. V zgodbi Zaklonišče Curanović vzporedno vodi dve zgodbi – zgodbo o pisatelju, ki je ob porodu nosečnice v vasi sredi gozda priča pobegu zdravnika, ki ga lovi skupina jeznih vaščanov, in zgodbo, ki jo piše zdravnik, ki pade v jamo in mu ne preostane drugega, kot da začne pisati dnevnik. V nekem trenutku se bralec zaloti, da mu ni jasno ali je glavni junak zdravnik, ki si je izmislil pisatelja, ali pisatelj, ki si je izmislil zdravnika. Kljub ekscentričnim likom in dramaturško zahtevnim zgodbam pa je slog pisanja Sergeja Curanovića precej preprost, lahko bi rekli otroško iskren in neposreden, bralec pa se ne more znebiti občutka, da bo pisatelj iz svoje ustvarjalne malhe nenadoma potegnil nekaj pretresljivega, kar ga bo držalo v stanju vznesenosti ali vsaj razmišljanja še najmanj dan ali dva …
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bereta Ana Bohte in Jure Franko.
Cankarjeva založba, 2020.
Prvenec Sergeja Curanovića, diplomiranega pravnika, ki dela v tujini kot prevajalec, je zanimiv prispevek k sodobni slovenski prozi. Čeprav med šestimi kratkimi zgodbami v zbirki Plavalec težko potegnemo vzporednice, saj so vsaka zase tako po vsebinski kot po stilistični plati precej edinstvene, se neopredeljiv občutek numinoznega vleče od začetne zgodbe o plavalcu, ki se v nekem trenutku znajde ob utapljajočem se človeku, pa do zgodbe z naslovom Nnkhovi spomini, v kateri spremljamo skupino prazgodovinskih nomadov in njihove vsakdanje obrede. Na začetku se zdi, kot da so protagonisti izbrani naključno in da z vsebino zgodbe nimajo neposredne zveze, vendar se bralcu zorno polje vse bolj oži in fokusira na teme, ki prej niso bile očitne. Tako se v zgodbi Plavalec bralec najprej najbolj poistoveti s sentimentalnimi občutki ob prepuščanju morskemu toku in utapljanju v samoti, a ga pisateljevo pronicljivo pero kmalu zapelje v občutke strahu, krivde in sramu, ki jih doživlja glavni junak. Ta namreč odplava stran od človeka, ki sredi gladine išče rešilno bilko pred zdrsom v brezno smrti. Tudi okoliščine, ki se nizajo od tega trenutka naprej, prispevajo k temu, da glavnega junaka kmalu zagledamo kot antijunaka, ki v vsakem detajlu prepozna indice za zločin, ki ga je nehote zagrešil s svojim nedelovanjem. Zgodba Plavalec je od vseh zgodb v knjigi napisana najbolj jasno, v njej pa lahko bralec zasledi sporočilo, da je vsak posameznik odgovoren za vse, kar stori namenoma ali v kar je nehote potisnjen zaradi nesrečnih življenjskih okoliščin. V preostalih zgodbah so liki protagonistov opisani precej nejasno in kaotično. Zdi se kot da bi pisatelj želel z njimi pokazati na psihološko kompleksnost človekove narave in življenjskih situacij, ki zaradi nepredvidljivosti protagonistovih izbir izpadejo absurdno in bizarno. V zgodbi Ugrabitev je niz dogodkov predstavljen le prek intervjuja s tajnico psihiatrinje, ki naj bi zdravila domnevnega serijskega morilca, ta pa naj bi izbiral žrtve na podlagi njihovega izkrivljenega odnosa do nakupovanja oziroma potrošništva. V zgodbi Krivopeta spremljamo odnos med prostitutko in policistom. Ta v prostem času obiskuje bordel, ki ga sicer nadzoruje v službenem času. Občutja glavne junakinje do policista se spreminjajo od sovraštva, prezira, besa pa vse do pomilovanja in navdušenja:
“Vznemirjenost se je razbohotila v nepojmljiv občutek moči in navdušenja. Čutila je, kako izgublja težo in se navzema prijetne rahlosti, obenem pa pridobiva silo davnih zveri, ki je omogočala čist izraz divjosti in besa. Nastajanje novega sebstva je zaznavala v vsakem vlaknu, mravljinci, ki so ji v valovih plali po koži, pa so napovedovali, da bo ta nova moč zahtevala tudi zunanjo premeno.”
Preobrazba ženske v divjo in neukročeno zver je opisana tudi v zgodbi Zgostitev. Medicinska sestra se spremeni v Norico, nekakšno volkuljo, ki ni več kos družbenim izzivom in ob vsaki priložnosti pobegne v gozd.
Sergej Curanović tako v prvencu Plavalec izpostavlja na eni strani divje in neukročene gone, na drugi pa človekov trud, da bi s svojim družbeno sprejemljivim obnašanjem obdržal glavo nad vodo. Čeprav v njegovih zgodbah ne opazimo klasičnega dramaturškega loka, pa je suspenz mojstrsko zapakiran v detajlih, ki jim pozoren bralec sledi kot detektiv, ki z branjem odvija rdečo nit zgodbe. V zgodbi Zaklonišče Curanović vzporedno vodi dve zgodbi – zgodbo o pisatelju, ki je ob porodu nosečnice v vasi sredi gozda priča pobegu zdravnika, ki ga lovi skupina jeznih vaščanov, in zgodbo, ki jo piše zdravnik, ki pade v jamo in mu ne preostane drugega, kot da začne pisati dnevnik. V nekem trenutku se bralec zaloti, da mu ni jasno ali je glavni junak zdravnik, ki si je izmislil pisatelja, ali pisatelj, ki si je izmislil zdravnika. Kljub ekscentričnim likom in dramaturško zahtevnim zgodbam pa je slog pisanja Sergeja Curanovića precej preprost, lahko bi rekli otroško iskren in neposreden, bralec pa se ne more znebiti občutka, da bo pisatelj iz svoje ustvarjalne malhe nenadoma potegnil nekaj pretresljivega, kar ga bo držalo v stanju vznesenosti ali vsaj razmišljanja še najmanj dan ali dva …
Napoved: Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je letos dobila Tjaša Mislej za besedilo Naše skladišče. In Prešernovo gledališče Kranj ga je sinoči že premierno postavilo na oder. Socialno dramo o izkoriščenju delavk v trgovini je režirala Mateja Kokol, dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Predstavo si je ogledala Tadeja Krečič: Tjaša Mislej; Naše skladišče Krstna uprizoritev Premiera:1. oktobra 2020. Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj Režiserka: Mateja Kokol Dramaturginja:Marinka Poštrak Scenografka in oblikovalka luči: Petra Veber Kostumografka: Iris Kovačič Avtor glasbe in priredbe skladbe Lastovka: Aleš Zorec (V originalni izvedbi je pesem Lastovka avtorja glasbe Jureta Robežnika, avtorja besedila Milana Jesiha in avtorja aranžmaja Silvestra Stingla na albumu Elda leta 1982 zapela pevka Elda Viler.) Odrski gib: Ivan Mijačević Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo Evelin: Vesna Pernarčič Suzi: Vesna Slapar Vera: Vesna Jevnikar Poslovodkinja Grebovič: Darja Reichman Izgubljeni kupec: Borut Veselko Bigi, novi šofer dobavnega vozila in skladiščnik: Blaž Setnikar Direktor: Miha Rodman Novinar: Aljoša Ternovšek Marija: Miranda Trnjanin k.g. Foto: Tania Mendillo
SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik
Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.
Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.
Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov