Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
libretistke Jere Ivanc in avtorja glasbe Larna Poliča Zdraviča
V Mestnem gledališču ljubljanskem so sinoči premierno uprizorili pravljični muzikal Turandot, ki je delo slovenskih ustvarjalcev. Libreto zanj je napisala Jera Ivanc, glasbo Laren Polič Zdravič, krstno izvedbo je pripravila režiserka Jana Menger. Premiero si je ogledala Anamarija Štukelj Cusma.
Zgodba o neporočeni kraljici Turandot, ki svojim snubcem seka glave, če ne rešijo njenih ugank, ima korenine v vzhodni literarni tradiciji, skozi stoletja pa je navdihovala številne ustvarjalce, med njimi je med najbolj poznanimi Puccinijeva opera Turandot. Libretistka Jera Ivanc je osnovno pripoved razširila z ljubezensko predzgodbo mlade Turandot in Kalafa, iz katere lahko prepoznamo razloge za Turandotino željo po maščevanju in njeno krvoločno ravnanje z moškimi. V ospredje je postavila tudi lik rablja, ki se sprašuje o meji med življenjem in smrtjo in si želi, da se nasilje in morija ne bi končala. A v igri je tudi ljubezen, ki še tako razumske odločitve vedno postavi na glavo. Prav to dvojnost, temačna dejanja na eni strani ter nežnost in lepoto prve ljubezni na drugi je s povsem avtorskim pristopom odlično uglasbil Laren Polič Zdravič, izkušen ustvarjalec glasbe za gledališče.
Režiserka Jana Menger je z ekipo sodelavcev in odlično igralsko zasedbo ustvarila predstavo, v kateri ji je uspelo v eno povezati vse gledališke elemente. Zvok, glasba, gib, koreografija, kostumografija, scenografija in luč delujejo močno povezani in ustvarjajo fantazijski svet, ki kljub nasilju deluje pravljično, meje med življenjem in smrtjo pa briše tudi nenavadna navzočnost dveh angelov. Zanimivo vlogo odigra tudi zbor, sicer pa celotna igralska zasedba z Viktorijo Bencik Emeršič v vlogi Turandot in Gregorjem Grudnom v vlogi Kalafa na čelu ustvarja prepričljive, večplastne like, ki zgodbo pripeljejo do pričakovanega konca, nadaljevanja nekoč nedokončane ljubezenske zgodbe.
libretistke Jere Ivanc in avtorja glasbe Larna Poliča Zdraviča
V Mestnem gledališču ljubljanskem so sinoči premierno uprizorili pravljični muzikal Turandot, ki je delo slovenskih ustvarjalcev. Libreto zanj je napisala Jera Ivanc, glasbo Laren Polič Zdravič, krstno izvedbo je pripravila režiserka Jana Menger. Premiero si je ogledala Anamarija Štukelj Cusma.
Zgodba o neporočeni kraljici Turandot, ki svojim snubcem seka glave, če ne rešijo njenih ugank, ima korenine v vzhodni literarni tradiciji, skozi stoletja pa je navdihovala številne ustvarjalce, med njimi je med najbolj poznanimi Puccinijeva opera Turandot. Libretistka Jera Ivanc je osnovno pripoved razširila z ljubezensko predzgodbo mlade Turandot in Kalafa, iz katere lahko prepoznamo razloge za Turandotino željo po maščevanju in njeno krvoločno ravnanje z moškimi. V ospredje je postavila tudi lik rablja, ki se sprašuje o meji med življenjem in smrtjo in si želi, da se nasilje in morija ne bi končala. A v igri je tudi ljubezen, ki še tako razumske odločitve vedno postavi na glavo. Prav to dvojnost, temačna dejanja na eni strani ter nežnost in lepoto prve ljubezni na drugi je s povsem avtorskim pristopom odlično uglasbil Laren Polič Zdravič, izkušen ustvarjalec glasbe za gledališče.
Režiserka Jana Menger je z ekipo sodelavcev in odlično igralsko zasedbo ustvarila predstavo, v kateri ji je uspelo v eno povezati vse gledališke elemente. Zvok, glasba, gib, koreografija, kostumografija, scenografija in luč delujejo močno povezani in ustvarjajo fantazijski svet, ki kljub nasilju deluje pravljično, meje med življenjem in smrtjo pa briše tudi nenavadna navzočnost dveh angelov. Zanimivo vlogo odigra tudi zbor, sicer pa celotna igralska zasedba z Viktorijo Bencik Emeršič v vlogi Turandot in Gregorjem Grudnom v vlogi Kalafa na čelu ustvarja prepričljive, večplastne like, ki zgodbo pripeljejo do pričakovanega konca, nadaljevanja nekoč nedokončane ljubezenske zgodbe.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Neveljaven email naslov