Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mart Lenardič: Boj v požiralniku

14.09.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.

Ljubljana : Cankarjeva založba 2020

Po 25 letih zatišja je izšla nova zbirka kratkih zgodb Marta Lenardiča, pisatelja, ki je konec osemdesetih let za zbirko zgodb Moje ženske prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec. Nekaj let za prvencem je izšla knjiga Še večji Gatsby zdaj pa nas Lenárdič z novimi štorijami v zbirki Boj v požiralniku. Med njimi lahko izpostavimo zgodbe, kot so Rez, Stotnik, Metka in Valovi, ki na duhovit način izpostavljajo človeške pomanjkljivosti in hibe, ki pa jih protagonisti izrabljajo sebi v prid in se z njimi prebijejo v družbi. V zgodbi Rez tako opazujemo anonimnega junaka, ki je ob spečem zdravniku in nosečnici s popadki prisiljen zaigrati vlogo porodničarja, a si med porodom nenehno prižiga cigarete. Čeprav nam pisatelj na koncu zgodbe razkrije, da je protagonist le učenec, ki je zaradi tega poroda zamudil izpit za viličarista, je nauk zgodbe očiten: za to, da postaneš in ostaneš človek, ne potrebuješ posebnih kvalifikacij, znanj in izkušenj, temveč le veliko poguma in drznosti. Ostareli protagonist zgodbe Stotnik se pod krinko lažne dobrodelnosti približa najstnici, ki jo na daleč občuduje, a šele nenavaden splet življenjskih okoliščin in lastne iznajdljivosti ga pripelje do tega, da mu dekle pade v naročje. Zgodbi Metka in Valovi imata skupno izhodišče v protagonistovem preziranju telefonskega marketinga in trženja zavarovanj. Nekoliko nihilistični pisatelj, ki raje igra računalniške igrice, kot da bi se predal ustvarjalni inspiraciji, zabrusi marketinško navdahnjeni telefonistki Metki: “Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?” Tudi glavni junak zgodbe Valovi zahteva od bogataša, ki je direktor tržnega oddelka zavarovalnice, da ga doda na seznam ljudi, ki se jih ne kliče. V nasprotnem primeru naj bi izplačal visok znesek trem dobrodelnim nevladnim organizacijam. Šele ko podpiše listino, ga z odprtega morja, kjer ga morska bolezen skoraj pobere, pripelje na obalo.

Zbirka Boj v požiralniku Marta Lenardiča vsebuje 23 domiselnih kratkih zgodb, ki se ob najrazličnejših bizarnih situacijah iz vsakdanjega življenja poigravajo tudi z znanstveno fantastiko. Gre za serijo zgodb, v katerih smo priča dialogu med moškim in robotom oz. nekakšnim hologramom, s katerim se človeški sotrpin znajde bodisi v ljubezenskem bodisi v kadilskem objemu. Tako smo v zgodbi Silventka priča nenavadnemu dialogu med biološkim organizmom in robotom: »“Si ti individuum ali skupina,” je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. “Precej nestabilna zavest,” sem približno pojasnil, “v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči.”«

V zgodbi Vanessa se glavni junak znajde ob dveh lepoticah in s pomočjo absinta med drugim razpravlja tudi o literaturi Marta Lenardiča. Med izjavami lahko zasledimo avtorjevo simpatijo do Homerja in Becketta, pa tudi veliko mero pretencioznosti, saj protagonist med burno razpravo nonšalantno navrže: “Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.”

Na trenutke se bralcu zazdi, da se pisatelj s poskusi pisanja znanstvene fantastike želi približati pisanju Douglasa Adamsa, vendar dialogi v njegovih zgodbah ne zmorejo preseči nivoja barskega humorja, zato bi ga kvečjemu lahko označili za bled približek Bukowskega. Čeprav se številne zgodbe začnejo z akcijo ali z izzivalnim stavkom, jim dramatična nota že čez nekaj časa usahne, saj se pisatelj usmeri v pikolovsko analizo detajlov in neposrečenega humorja, namesto da bi bolj dosledno razvijal samo zgodbo. V minus mu lahko štejemo tudi nenehno pojasnjevanje okoliščin v oklepajih, ki jih izredno rad vključuje v pisanje, bralcu pa gredo bolj ali manj na živce. Čeprav je njegovo poigravanje z žanri zabavno, pa se bralcu dostikrat zgodi, da izgubi rdečo nit, saj ga pisatelj zavede bodisi s svojimi stilističnimi igricami bodisi z dialogi, ki dramaturško gledano ne vodijo nikamor. Kot primer prvega lahko navedemo serijo kratkih zgodb o mučnih smrtih z naslovom Plesne vaje, kot primer drugega pa zgodbo Nacek. Mart Lenardič je s kratko zbirko zgodb Boj v požiralniku pokazal veliko drznosti in želje po literarni suverenosti, ki pa se bo ob enaki meri vztrajnosti gotovo pokazala v naslednji knjižni zbirki.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Mart Lenardič: Boj v požiralniku

14.09.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.

Ljubljana : Cankarjeva založba 2020

Po 25 letih zatišja je izšla nova zbirka kratkih zgodb Marta Lenardiča, pisatelja, ki je konec osemdesetih let za zbirko zgodb Moje ženske prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec. Nekaj let za prvencem je izšla knjiga Še večji Gatsby zdaj pa nas Lenárdič z novimi štorijami v zbirki Boj v požiralniku. Med njimi lahko izpostavimo zgodbe, kot so Rez, Stotnik, Metka in Valovi, ki na duhovit način izpostavljajo človeške pomanjkljivosti in hibe, ki pa jih protagonisti izrabljajo sebi v prid in se z njimi prebijejo v družbi. V zgodbi Rez tako opazujemo anonimnega junaka, ki je ob spečem zdravniku in nosečnici s popadki prisiljen zaigrati vlogo porodničarja, a si med porodom nenehno prižiga cigarete. Čeprav nam pisatelj na koncu zgodbe razkrije, da je protagonist le učenec, ki je zaradi tega poroda zamudil izpit za viličarista, je nauk zgodbe očiten: za to, da postaneš in ostaneš človek, ne potrebuješ posebnih kvalifikacij, znanj in izkušenj, temveč le veliko poguma in drznosti. Ostareli protagonist zgodbe Stotnik se pod krinko lažne dobrodelnosti približa najstnici, ki jo na daleč občuduje, a šele nenavaden splet življenjskih okoliščin in lastne iznajdljivosti ga pripelje do tega, da mu dekle pade v naročje. Zgodbi Metka in Valovi imata skupno izhodišče v protagonistovem preziranju telefonskega marketinga in trženja zavarovanj. Nekoliko nihilistični pisatelj, ki raje igra računalniške igrice, kot da bi se predal ustvarjalni inspiraciji, zabrusi marketinško navdahnjeni telefonistki Metki: “Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?” Tudi glavni junak zgodbe Valovi zahteva od bogataša, ki je direktor tržnega oddelka zavarovalnice, da ga doda na seznam ljudi, ki se jih ne kliče. V nasprotnem primeru naj bi izplačal visok znesek trem dobrodelnim nevladnim organizacijam. Šele ko podpiše listino, ga z odprtega morja, kjer ga morska bolezen skoraj pobere, pripelje na obalo.

Zbirka Boj v požiralniku Marta Lenardiča vsebuje 23 domiselnih kratkih zgodb, ki se ob najrazličnejših bizarnih situacijah iz vsakdanjega življenja poigravajo tudi z znanstveno fantastiko. Gre za serijo zgodb, v katerih smo priča dialogu med moškim in robotom oz. nekakšnim hologramom, s katerim se človeški sotrpin znajde bodisi v ljubezenskem bodisi v kadilskem objemu. Tako smo v zgodbi Silventka priča nenavadnemu dialogu med biološkim organizmom in robotom: »“Si ti individuum ali skupina,” je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. “Precej nestabilna zavest,” sem približno pojasnil, “v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči.”«

V zgodbi Vanessa se glavni junak znajde ob dveh lepoticah in s pomočjo absinta med drugim razpravlja tudi o literaturi Marta Lenardiča. Med izjavami lahko zasledimo avtorjevo simpatijo do Homerja in Becketta, pa tudi veliko mero pretencioznosti, saj protagonist med burno razpravo nonšalantno navrže: “Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.”

Na trenutke se bralcu zazdi, da se pisatelj s poskusi pisanja znanstvene fantastike želi približati pisanju Douglasa Adamsa, vendar dialogi v njegovih zgodbah ne zmorejo preseči nivoja barskega humorja, zato bi ga kvečjemu lahko označili za bled približek Bukowskega. Čeprav se številne zgodbe začnejo z akcijo ali z izzivalnim stavkom, jim dramatična nota že čez nekaj časa usahne, saj se pisatelj usmeri v pikolovsko analizo detajlov in neposrečenega humorja, namesto da bi bolj dosledno razvijal samo zgodbo. V minus mu lahko štejemo tudi nenehno pojasnjevanje okoliščin v oklepajih, ki jih izredno rad vključuje v pisanje, bralcu pa gredo bolj ali manj na živce. Čeprav je njegovo poigravanje z žanri zabavno, pa se bralcu dostikrat zgodi, da izgubi rdečo nit, saj ga pisatelj zavede bodisi s svojimi stilističnimi igricami bodisi z dialogi, ki dramaturško gledano ne vodijo nikamor. Kot primer prvega lahko navedemo serijo kratkih zgodb o mučnih smrtih z naslovom Plesne vaje, kot primer drugega pa zgodbo Nacek. Mart Lenardič je s kratko zbirko zgodb Boj v požiralniku pokazal veliko drznosti in želje po literarni suverenosti, ki pa se bo ob enaki meri vztrajnosti gotovo pokazala v naslednji knjižni zbirki.


25.04.2018

Lutkovno gledališče Ljubljana - Vihar v glavi

Lutkovno gledališče Ljubljana Ned Glasier, Emily Lim in Company Three Vihar v glavi Premiera 24.4.2018 Prevod in priredba Primož Ekart, Ana Duša, skupina Vihar v glavi Režija Primož Ekart Dramaturgija Ana Duša Igrajo Jaka Babič, Neža Dvorščak, Matic Eržen, Nace Korošec, Julita Kropec, Tilen Lajevec, Ana Logar, Aja Markovič, Ronja Matijevec Jerman, Maks Mihajlović, Jon Napotnik, Sergej Osterc, Urška Pečevnik, Ana Pribošič, Alica Ela Rogelj, Aleksandra Staroveški, Svit Stefanija Scenografija Damir Leventić Kostumografija Maja Mirković Koreografija Sebastjan Starič Avtorska glasba Koala Voice V Lutkovnem gledališču Ljubljana je sinoči 17 mladostnikov premierno uprizorilo gledališko avanturo Vihar v glavi, ki je sicer nastala tudi po gledališki zamisli najstnikov londonske gledališke skupine ter na podlagi znanstvenih dognanj o razvoju in delovanju možganov. Sinočnja predstava, ki jo je režiral Primož Ekart, dramaturginja pa je bila Ana Duša, pa je spregovorila iz prepleta besedil življenj tukajšnjih mladostnikov. Magda Tušar. foto Matej Povše


27.04.2018

Drama SNG Ljubljana - Matiček se ženi

Drama SNG Ljubljana Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se ženi Premiera 26.4.2018 Režiser Janusz Kica Dramaturginja Mojca Kranjc Scenografinja Karin Fritz Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Skladatelj Kyrre Kvam Oblikovalec svetlobe Aleš Vrhovec Nastopajo Marko Mandić, Polona Juh, Gregor Baković, Nina Ivanišin, Nik Škrlec, Igor Samobor, Ivo Ban, Bojan Emeršič, Eva Jesenovec, Rok Vihar, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek, Lucija Harum V ljubljanski Drami je bila sinoči premiera komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Janusza Kice. Z delom Antona Tomaža Linharta so sklenili jubilejno sezono ob 150. obletnici Dramatičnega društva v Ljubljani. Nova uprizoritev Matička med drugim priča o kondiciji osrednjega slovenskega gledališča, namigne pa tudi o tem, kdo in kaj znamo biti Slovenci na »ta veseli dan«. Nekaj misli po premieri je strnil Dušan Rogelj. Foto Peter Uhan


14.05.2018

Vinko Möderndorfer: Druga preteklost

Obsežen, prek 800 strani obsegajoč roman Druga preteklost je Vinko Möderndorfer označil za fresko – in jo v besedilu opisal kot »kopico človeških figur, postavljenih v različne pokrajine«. Iz današnjega zornega kota opazuje predvsem življenje v desetletjih okoli druge svetovne vojne, množico posameznikov z različnimi videnji in doživljanji. Roman je izdala založba Goga, ocenjuje ga Matej Bogataj.


21.04.2018

P. Mlakar, D. Živadinov: Odilo. Zatemnitev. Oratorij.

Režija: Dragan Živadinov Slovensko mladinsko gledališče in CUK Kino Šiška Premiera: 20.4.2018, CUK Kino Šiška Predstava Odílo. Zatemnitev. Oratorij., ki jo je vsebinsko in oblikovno zaznamovalo življenje Odila Globočnika, je zaživela na odru Katedrale Kina Šiška. Oratorij, ki ga oblikuje veliko število nastopajočih: igralcev, pevcev in statistov, učinkuje s premišljeno umestitvijo zgodovinskih dejstev v etični okvir večnosti. foto: Nada Žgank


04.11.2017

Mohamed El Khatib: Naj bo konec lep

Mini teater, Mestno gledališče Ptuj, Novo kazalište Zagreb / Premiera 3.11.2017 Režiser, dramaturg in izbor glasbe: Ivica Buljan Prevajalka: Suzana Koncut Scenograf in video: Mark Požlep Lektorica: Mateja Dermelj Asistentka lektorice: Špela Kopitar Fotograf: Mark Požlep Oblikovalec plakata in gledališkega lista: Zoran Pungerčar Igra: Robert Waltl Po premieri v Mestnem gledališču Ptuj so sinoči predstavo Naj bo konec lep uprizorili še pri drugem koprodukcijskem partnerju, v ljubljanskem Mini teatru. Avtor Mohamed El Khatib je za besedilo prejel francosko veliko nagrado za dramatiko, v njem pa avtobiografsko pripoved o izgubi matere sestavlja iz transkripcij pogovorov, videov, elektronskih in telefonskih sporočil – dokumentarni material prepleta s fikcijo. Prvo uprizoritev besedila izven Francije si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Mark Požlep


Stran 101 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov