Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mart Lenardič: Boj v požiralniku

14.09.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.

Ljubljana : Cankarjeva založba 2020

Po 25 letih zatišja je izšla nova zbirka kratkih zgodb Marta Lenardiča, pisatelja, ki je konec osemdesetih let za zbirko zgodb Moje ženske prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec. Nekaj let za prvencem je izšla knjiga Še večji Gatsby zdaj pa nas Lenárdič z novimi štorijami v zbirki Boj v požiralniku. Med njimi lahko izpostavimo zgodbe, kot so Rez, Stotnik, Metka in Valovi, ki na duhovit način izpostavljajo človeške pomanjkljivosti in hibe, ki pa jih protagonisti izrabljajo sebi v prid in se z njimi prebijejo v družbi. V zgodbi Rez tako opazujemo anonimnega junaka, ki je ob spečem zdravniku in nosečnici s popadki prisiljen zaigrati vlogo porodničarja, a si med porodom nenehno prižiga cigarete. Čeprav nam pisatelj na koncu zgodbe razkrije, da je protagonist le učenec, ki je zaradi tega poroda zamudil izpit za viličarista, je nauk zgodbe očiten: za to, da postaneš in ostaneš človek, ne potrebuješ posebnih kvalifikacij, znanj in izkušenj, temveč le veliko poguma in drznosti. Ostareli protagonist zgodbe Stotnik se pod krinko lažne dobrodelnosti približa najstnici, ki jo na daleč občuduje, a šele nenavaden splet življenjskih okoliščin in lastne iznajdljivosti ga pripelje do tega, da mu dekle pade v naročje. Zgodbi Metka in Valovi imata skupno izhodišče v protagonistovem preziranju telefonskega marketinga in trženja zavarovanj. Nekoliko nihilistični pisatelj, ki raje igra računalniške igrice, kot da bi se predal ustvarjalni inspiraciji, zabrusi marketinško navdahnjeni telefonistki Metki: “Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?” Tudi glavni junak zgodbe Valovi zahteva od bogataša, ki je direktor tržnega oddelka zavarovalnice, da ga doda na seznam ljudi, ki se jih ne kliče. V nasprotnem primeru naj bi izplačal visok znesek trem dobrodelnim nevladnim organizacijam. Šele ko podpiše listino, ga z odprtega morja, kjer ga morska bolezen skoraj pobere, pripelje na obalo.

Zbirka Boj v požiralniku Marta Lenardiča vsebuje 23 domiselnih kratkih zgodb, ki se ob najrazličnejših bizarnih situacijah iz vsakdanjega življenja poigravajo tudi z znanstveno fantastiko. Gre za serijo zgodb, v katerih smo priča dialogu med moškim in robotom oz. nekakšnim hologramom, s katerim se človeški sotrpin znajde bodisi v ljubezenskem bodisi v kadilskem objemu. Tako smo v zgodbi Silventka priča nenavadnemu dialogu med biološkim organizmom in robotom: »“Si ti individuum ali skupina,” je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. “Precej nestabilna zavest,” sem približno pojasnil, “v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči.”«

V zgodbi Vanessa se glavni junak znajde ob dveh lepoticah in s pomočjo absinta med drugim razpravlja tudi o literaturi Marta Lenardiča. Med izjavami lahko zasledimo avtorjevo simpatijo do Homerja in Becketta, pa tudi veliko mero pretencioznosti, saj protagonist med burno razpravo nonšalantno navrže: “Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.”

Na trenutke se bralcu zazdi, da se pisatelj s poskusi pisanja znanstvene fantastike želi približati pisanju Douglasa Adamsa, vendar dialogi v njegovih zgodbah ne zmorejo preseči nivoja barskega humorja, zato bi ga kvečjemu lahko označili za bled približek Bukowskega. Čeprav se številne zgodbe začnejo z akcijo ali z izzivalnim stavkom, jim dramatična nota že čez nekaj časa usahne, saj se pisatelj usmeri v pikolovsko analizo detajlov in neposrečenega humorja, namesto da bi bolj dosledno razvijal samo zgodbo. V minus mu lahko štejemo tudi nenehno pojasnjevanje okoliščin v oklepajih, ki jih izredno rad vključuje v pisanje, bralcu pa gredo bolj ali manj na živce. Čeprav je njegovo poigravanje z žanri zabavno, pa se bralcu dostikrat zgodi, da izgubi rdečo nit, saj ga pisatelj zavede bodisi s svojimi stilističnimi igricami bodisi z dialogi, ki dramaturško gledano ne vodijo nikamor. Kot primer prvega lahko navedemo serijo kratkih zgodb o mučnih smrtih z naslovom Plesne vaje, kot primer drugega pa zgodbo Nacek. Mart Lenardič je s kratko zbirko zgodb Boj v požiralniku pokazal veliko drznosti in želje po literarni suverenosti, ki pa se bo ob enaki meri vztrajnosti gotovo pokazala v naslednji knjižni zbirki.


Ocene

1984 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Mart Lenardič: Boj v požiralniku

14.09.2020

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Renato Horvat in Barbara Zupan.

Ljubljana : Cankarjeva založba 2020

Po 25 letih zatišja je izšla nova zbirka kratkih zgodb Marta Lenardiča, pisatelja, ki je konec osemdesetih let za zbirko zgodb Moje ženske prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec. Nekaj let za prvencem je izšla knjiga Še večji Gatsby zdaj pa nas Lenárdič z novimi štorijami v zbirki Boj v požiralniku. Med njimi lahko izpostavimo zgodbe, kot so Rez, Stotnik, Metka in Valovi, ki na duhovit način izpostavljajo človeške pomanjkljivosti in hibe, ki pa jih protagonisti izrabljajo sebi v prid in se z njimi prebijejo v družbi. V zgodbi Rez tako opazujemo anonimnega junaka, ki je ob spečem zdravniku in nosečnici s popadki prisiljen zaigrati vlogo porodničarja, a si med porodom nenehno prižiga cigarete. Čeprav nam pisatelj na koncu zgodbe razkrije, da je protagonist le učenec, ki je zaradi tega poroda zamudil izpit za viličarista, je nauk zgodbe očiten: za to, da postaneš in ostaneš človek, ne potrebuješ posebnih kvalifikacij, znanj in izkušenj, temveč le veliko poguma in drznosti. Ostareli protagonist zgodbe Stotnik se pod krinko lažne dobrodelnosti približa najstnici, ki jo na daleč občuduje, a šele nenavaden splet življenjskih okoliščin in lastne iznajdljivosti ga pripelje do tega, da mu dekle pade v naročje. Zgodbi Metka in Valovi imata skupno izhodišče v protagonistovem preziranju telefonskega marketinga in trženja zavarovanj. Nekoliko nihilistični pisatelj, ki raje igra računalniške igrice, kot da bi se predal ustvarjalni inspiraciji, zabrusi marketinško navdahnjeni telefonistki Metki: “Od življenja ničesar posebnega ne pričakujem, lahko pa mi naredite majhno veselje, uslugo; ne bo vam škodilo, se mi zdi. Vpišite me na seznam ljudi, ki ne želijo, da bi jih klicali. Bi šlo?” Tudi glavni junak zgodbe Valovi zahteva od bogataša, ki je direktor tržnega oddelka zavarovalnice, da ga doda na seznam ljudi, ki se jih ne kliče. V nasprotnem primeru naj bi izplačal visok znesek trem dobrodelnim nevladnim organizacijam. Šele ko podpiše listino, ga z odprtega morja, kjer ga morska bolezen skoraj pobere, pripelje na obalo.

Zbirka Boj v požiralniku Marta Lenardiča vsebuje 23 domiselnih kratkih zgodb, ki se ob najrazličnejših bizarnih situacijah iz vsakdanjega življenja poigravajo tudi z znanstveno fantastiko. Gre za serijo zgodb, v katerih smo priča dialogu med moškim in robotom oz. nekakšnim hologramom, s katerim se človeški sotrpin znajde bodisi v ljubezenskem bodisi v kadilskem objemu. Tako smo v zgodbi Silventka priča nenavadnemu dialogu med biološkim organizmom in robotom: »“Si ti individuum ali skupina,” je navsezadnje vprašal nekako mimogrede. “Precej nestabilna zavest,” sem približno pojasnil, “v prostoru pa me menda predstavlja ta beljakovinska struktura. Če poznaš prostor in te reči.”«

V zgodbi Vanessa se glavni junak znajde ob dveh lepoticah in s pomočjo absinta med drugim razpravlja tudi o literaturi Marta Lenardiča. Med izjavami lahko zasledimo avtorjevo simpatijo do Homerja in Becketta, pa tudi veliko mero pretencioznosti, saj protagonist med burno razpravo nonšalantno navrže: “Lenardič je navsezadnje napisal, kar sta želela napisati že Homer in Beckett, pa je zmanjkalo prodornosti in daru.”

Na trenutke se bralcu zazdi, da se pisatelj s poskusi pisanja znanstvene fantastike želi približati pisanju Douglasa Adamsa, vendar dialogi v njegovih zgodbah ne zmorejo preseči nivoja barskega humorja, zato bi ga kvečjemu lahko označili za bled približek Bukowskega. Čeprav se številne zgodbe začnejo z akcijo ali z izzivalnim stavkom, jim dramatična nota že čez nekaj časa usahne, saj se pisatelj usmeri v pikolovsko analizo detajlov in neposrečenega humorja, namesto da bi bolj dosledno razvijal samo zgodbo. V minus mu lahko štejemo tudi nenehno pojasnjevanje okoliščin v oklepajih, ki jih izredno rad vključuje v pisanje, bralcu pa gredo bolj ali manj na živce. Čeprav je njegovo poigravanje z žanri zabavno, pa se bralcu dostikrat zgodi, da izgubi rdečo nit, saj ga pisatelj zavede bodisi s svojimi stilističnimi igricami bodisi z dialogi, ki dramaturško gledano ne vodijo nikamor. Kot primer prvega lahko navedemo serijo kratkih zgodb o mučnih smrtih z naslovom Plesne vaje, kot primer drugega pa zgodbo Nacek. Mart Lenardič je s kratko zbirko zgodb Boj v požiralniku pokazal veliko drznosti in želje po literarni suverenosti, ki pa se bo ob enaki meri vztrajnosti gotovo pokazala v naslednji knjižni zbirki.


11.11.2019

Zakes Mda: Načini smrti

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Alenka Resman Langus.


10.11.2019

Andrej Predin: Mica pri babici

Na komornem odru Drame SNG Maribor so premierno uprizorili predstavo za otroke Mica pri babici nastalo po zgodbi iz serije knjig Pirati iz dežele Merikaka pisatelja Andreja Predina in ilustratorja Marjana Mančka. Po besedah režiserja in avtorja priredbe besedila predstave Mihe Goloba gre za "pustolovsko strašljivko", ki popelje otroke v svet domišljije, hkrati pa jih sooči tudi s povsem resničnimi izziv. Predstavo si je ogledala Aleksandra saška Gruden. Priredba besedila Miha Golob Dramaturginja: Maja Borin Igrajo: Mirjana Šajinović, Nejc Ropret, Blaž Dolenc in Irena Varga Scenograf in oblikovalec luči: Miha Golob Kostumografka: Dajana Ljubičič Skladatelj:Vasko Atanasovski


09.11.2019

Susan Sontag: Alice v postelji

Susan Sontag: Alice v postelji - prva slovenska uprizorite - premiera v Mali drami, 8. 11. 2019 Napoved: Na odru Male drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bila sinoči uprizorjena že četrta premiera v letošnji sezoni. Tokrat smo gledali igro v osmih prizorih z naslovom Alice v postelji Susan Sontag, ameriške angažirane avtorice, ene najvidnejših ustvarjalk iz šestdesetih let. Režija in scenografija: Dorian Šilec Petek. Na premieri je bila Tadeja Krečič. prevajalka: Darja Dominkuš režiser in scenograf: Dorian Šilec Petek dramaturginja: Staša Prah kostumografinja: Tina Bonča avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar lektorica: Tatjana Stanič oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Igrajo: Maša Derganc Sabina Kogovšek, Vojko Zidar, Saša Tabaković Iva Babić Eva Jesenovec, Veronika Drolc Timon Šturbej


08.11.2019

Mali Joe

Ocena filma Mali Joe


08.11.2019

Dober dan za delo

Ocena filma Dober dan za delo


08.11.2019

Doktor Sleep

Ocena filma Doktor Sleep


08.11.2019

Neskončni nogomet

Ocena filma Neskončni nogomet


07.11.2019

Dober dan za delo

Sinoči je bila v Ljubljani v Kinodvoru premiera filma Dober dan za delo scenarista in režiserja Martina Turka, znanega po svojem igranem filmu Nahrani me z besedami iz leta 2012 in igrano-dokumentarnem filmu Doberdob – Roman upornika iz leta 2015. Njegov novi film, ki je postavljen v današnje Sarajevo, ocenjuje Tesa Drev:


04.11.2019

Roman Rozina: Po cipresah diši

Avtorica recenzije: Ana Hancock


04.11.2019

Andrij Ljubka: Karbid

Avtor recenzije: Matej Bogataj


04.11.2019

Marija Švajncer: Slavko Grum - vztrajati ali pobegniti onkraj

Avtorica recenzije: Nina Gostiša


04.11.2019

Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar


17.11.2019

Lutkovno gledlališče Ljubljana - Tjulenj

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči najmlajši lahko prisluhnili laponskim pripovedkam, ki so nastajale iz glasbe in papirjja. Predstavo z naslovom Tjulenj, ki jo je režiral Matija Solce, si je ogledala Magda Tušar:


30.10.2019

Napravite mi zanj krsto

Koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvo Konj / premiera 29.10.2019 Režiser Jan Zakonjšek Avtor likovne podobe Silvan Omerzu Prevod in priredba Silvan Omerzu Izvajalec glasbe na harmoniki Damjan Vahtar Avtor songov Andrej Rozman Roza Avtor glasbe Ernö Sebastian Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič Lučni vodja Maša Avsec Scenski tehnik Iztok Vrhovnik Izdelava lutk, scene in kostumov Silvan Omerzu, Daša Simčič, Marina Hrovatin Igrata: Brane Vižintin in Boštjan Sever k.g. V Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana so v koprodukciji z Umetniškim društvom Konj obnovili predstavo Napravite mi zanj krsto, ki je v tragični veseloigri pred 25 leti nepozabno povezala lutkovno animacijo ter neposrednost nasilja in smrti. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Jaka Varmuž


28.10.2019

Franjo Frančič: Nemir in strast

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lucija Grm in Aleksander Golja.


28.10.2019

Jiři Kočica: Izvirnik

Avtorica recenzije: Martina Potisk Bere Aleksander Golja.


28.10.2019

Achille Mbembe: Kritika črnskega uma

Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bere Aleksander Golja.


28.10.2019

Alenka Koželj: Lovilci sanj

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bereta Lucija Grm in Aleksander Golja.


21.10.2019

Platon: Simpozij

Mala drama SNG Drama Ljubljana, koproducent AGRFT Platon: Simpozij Avtorski projekt Avtorji priredbe so ustvarjalci predstave Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Tery Žeželj Scenografija: Sara Slivnik Kostumografinja: Ana Janc Avtor glasbe: Martin Vogrin Lektorica: Kristina Anželj Koreografinja: Aja Zupanec Oblikovalec Svetlobe: Vlado Glavan Igrajo: Petra Govc, Lucija Harum, Maja Končar, Ana Pavlin, Nina Valič, Nika Vidic, Barbara Žefran Napoved: Odrska razmišljanja o ljubezni se v ljubljanski Drami to sezono nadaljujejo. Sinoči s Platonovim Simpozijem, avtorskim projektom režiserja Luka Marcena, dramaturginje Tery Žeželj, sedmih igralk in drugih soustvarjalcev uprizoritve. Na premieri pa je bila Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan


21.10.2019

Jesús Carrasco: Zemlja, po kateri stopamo

Avtor recenzije: Andrej Rot Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


Stran 79 od 100
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov