Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na letošnjem Ljubljanskem filmskem festivalu je več filmov z zanimivimi ženskimi liki. Med njimi je tudi drugi celovečerec Šveda Magnusa von Horna.
Na letošnjem Ljubljanskem filmskem festivalu je več filmov z zanimivimi ženskimi liki. Med njimi je tudi Švic, drugi celovečerec Šveda Magnusa von Horna, ki živi in ustvarja na Poljskem. Glavno vlogo motivatorke Sylvie Zajac s poklicem, ki se je pojavil šele pred kratkim, namreč ti. influencerke, je odigrala odlična poljska igralka Magdalena Kolesnik.
Poklic influencerja, vplivneža se je pojavil skupaj z družbenimi omrežji in pametnimi telefoni, ki so omogočili preprosto objavljanje fotografij in videov o neki temi, s katerimi so si njihovi avtorji pridobili sledilce, s temi pa tudi sponzorje in nekateri celo zvezdniški status.
Magnus von Horn je temu poklicu posvetil svoj drugi film – pravi, da je tudi sam nekaj časa redno sledil objavam nekaterih vplivnežev in se začel spraševati o tem, zakaj ga tovrstne vsebine tako privlačijo:
»Nisem mogel nehati gledati in nisem vedel, zakaj. Bilo je, kot bi na novo izumili resničnostni šov, ki ga ena in ista oseba režira in nastopa v njem. Fasciniralo me je, koliko sledilcev imajo ti ljudje. Zanimivo se mi je zdelo, da so bile njihove objave včasih vsebinsko popolnoma prazne, včasih pa presenetljivo globoke in resnične – tu in tam veliko bolj kot vsebine, ki jih najdemo v svetu fikcije.«
Glavni lik filma Švic – Sylvia, motivatorka za telesno vadbo in zdravo prehrano, se vsakodnevno snema med vadbo, navdušeno odpira pakete z novimi produkti svojih sponzorjev, ko si pripravlja zdrave napitke ali ko razmišlja o pomenu fitnesa. Posname pa tudi kakšen svoj ranljivi trenutek. V svoji resnični zasebnosti pa dvomi v lastno početje, dobi zasledovalca, živi sama, njeni domači pa je ne spoštujejo.
Film odlikujeta odlična režija in fotografija – za kamero se zdi, da je, seveda namenoma, Sylviji vedno malo preblizu, kot da hoče preveč poseči vanjo. Von Horn je odprl veliko vprašanj – ne le o omenjenem poklicu, ampak na sploh o mejah med javnim in zasebnim v komunikacijski dobi. Poleg tega je ustvaril odlično študijo osamljenosti.
Na letošnjem Ljubljanskem filmskem festivalu je več filmov z zanimivimi ženskimi liki. Med njimi je tudi drugi celovečerec Šveda Magnusa von Horna.
Na letošnjem Ljubljanskem filmskem festivalu je več filmov z zanimivimi ženskimi liki. Med njimi je tudi Švic, drugi celovečerec Šveda Magnusa von Horna, ki živi in ustvarja na Poljskem. Glavno vlogo motivatorke Sylvie Zajac s poklicem, ki se je pojavil šele pred kratkim, namreč ti. influencerke, je odigrala odlična poljska igralka Magdalena Kolesnik.
Poklic influencerja, vplivneža se je pojavil skupaj z družbenimi omrežji in pametnimi telefoni, ki so omogočili preprosto objavljanje fotografij in videov o neki temi, s katerimi so si njihovi avtorji pridobili sledilce, s temi pa tudi sponzorje in nekateri celo zvezdniški status.
Magnus von Horn je temu poklicu posvetil svoj drugi film – pravi, da je tudi sam nekaj časa redno sledil objavam nekaterih vplivnežev in se začel spraševati o tem, zakaj ga tovrstne vsebine tako privlačijo:
»Nisem mogel nehati gledati in nisem vedel, zakaj. Bilo je, kot bi na novo izumili resničnostni šov, ki ga ena in ista oseba režira in nastopa v njem. Fasciniralo me je, koliko sledilcev imajo ti ljudje. Zanimivo se mi je zdelo, da so bile njihove objave včasih vsebinsko popolnoma prazne, včasih pa presenetljivo globoke in resnične – tu in tam veliko bolj kot vsebine, ki jih najdemo v svetu fikcije.«
Glavni lik filma Švic – Sylvia, motivatorka za telesno vadbo in zdravo prehrano, se vsakodnevno snema med vadbo, navdušeno odpira pakete z novimi produkti svojih sponzorjev, ko si pripravlja zdrave napitke ali ko razmišlja o pomenu fitnesa. Posname pa tudi kakšen svoj ranljivi trenutek. V svoji resnični zasebnosti pa dvomi v lastno početje, dobi zasledovalca, živi sama, njeni domači pa je ne spoštujejo.
Film odlikujeta odlična režija in fotografija – za kamero se zdi, da je, seveda namenoma, Sylviji vedno malo preblizu, kot da hoče preveč poseči vanjo. Von Horn je odprl veliko vprašanj – ne le o omenjenem poklicu, ampak na sploh o mejah med javnim in zasebnim v komunikacijski dobi. Poleg tega je ustvaril odlično študijo osamljenosti.
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Sprememba lokacije iz Kongresnega trga v Gallusovo dvorano se je izkazala za odlično potezo, saj ni le organizatorju odpravila skrbi z vremenom, temveč tudi publiki v akustični dvorani zagotovila bolj primerno zvočno podobo. Operna zakonca sta namreč domačemu občinstvu z izborom prepoznavnih arij in duetov pripravila pravo predstavo. Čeprav se je mestoma izgubila v orkestrskem zvoku, je Ana Netrebko vsekakor navdušila s svojo odrsko prezenco in doživeto izvedbo. Njen nastop je bil, za razliko od nastopa Jusifa Ejvazova, bolj sproščen in v njem ni manjkalo zanjo značilnega lahkotnega poplesovanja po odru in koketiranja s publiko, ki jo je uspešno šarmiral tudi njen mož. Vsa pričakovanja pa je upravičil odlično pripravljen simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga je vodil razpoloženi Michelangelo Mazza in uspešno usklajeval razigrano, mestoma nepredvidljivo izvedbo opernega para. Publika si je s stoječimi ovacijami prislužila dva dodatka, s katerima je operni par še prilil olja na ogenj svoji priljubljenosti.
Film sprva prevzame igrivo, humorno noto, v nadaljevanju pa spoznavamo zelo življenjske portrete oskrbovancev doma za starejše.
Film morda ni ravno kakšen animacijski filmski presežek, a sporočila, kot so prijateljstvo, pogum in predvsem sprejemanje drugačnega, je dobro poudarjati znova in znova.
Neveljaven email naslov