Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Agata Tomažič: Nož v ustih

11.01.2021

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Novo mesto : Goga, 2020

Zgodbe Agate Tomažič v zbirki Nož v ustih so raznolike, poigravajo se z načinom življenja različnih ljudi, na različnih krajih, v različnih obdobjih. Veliko je besed o samskih, o parih, ki ne morejo imeti otrok, jih nočejo ali jih zanemarjajo. Nekateri so doživeli svojo ljubezen, nekaterim je morebiti ušla ali umrla. Zgodbe preigravajo odtujenost ljudi, ki nikakor ne morejo doseči svoje izpopolnjenosti in bistva. Zato se na nek način nenehno počutijo osamljene. Uvodna zgodba, po kateri je knjiga dobila naslov, se začne: »Florin oče ne nosi copat. Že zven te besede mu je oduren. Doma se premika v posebnih čevljih s tankim usnjenim podplatom in vezalkami.«

Situacijska zgradba zgodb je zanimiva. Sledimo Flori in Primožu, Rajku in Magdi, Adeli, možu in ženi, starcu in spremljevalki, mlademu zakonskemu paru, profesorju dendrologije in ženi Karli, ločencu, pa spet profesorju, mlajšemu paru, kmečkemu preprostežu, mlademu paru v vojni, obupanem vdovcu, voljnim delavcem na gradbišču, sinu, ki je bil zanemarjen, umoru žalostne gospe, in nazadnje, neuspehu ekološke zgodbe na podeželju.

Agata Tomažič zajema snov za pisanje iz resničnosti. Vse situacije se zdijo realne, vsekakor pa se umikajo bralcu. Pisateljica opisuje prostore, čase in trenutke, ki niso določljivi v prostoru in času, in v tej veristični tehniki, ki jo ubira, bralcu daje na razpolago vprašanje, da razporedi prav to: je dosegel prostor in čas?

Sedemnajst kratkih zgodb je vzetih iz življenja ljudi iz mest in vasi, ljudi, ki so osamljeni, ki iščejo, tistih, ki ne bodo nikoli našli, onih, ki jim je življenje dalo težko breme.

»Ven!« vzroji Florin oče. »Ven!« se zadere še enkrat. »Ven iz našega stanovanja!« S temi besedami se konča prva kratka zgodba, nosilno ime knjige. Hči in oče in mati postanejo zavezniki. Družina Medved. Mlad nadebuden fant si je obliznil nož v neprimernem času in kraju.

Malce kovinski okus v ustih dajejo tudi kratke zgodbe Agate Tomažič. Je to samo zdrs noža po življenjih, so odprta usta, ki ne zmorejo več ali večjih besed, ali pa je to jagodna marmelada na maslenem kruhu?


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Agata Tomažič: Nož v ustih

11.01.2021

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Novo mesto : Goga, 2020

Zgodbe Agate Tomažič v zbirki Nož v ustih so raznolike, poigravajo se z načinom življenja različnih ljudi, na različnih krajih, v različnih obdobjih. Veliko je besed o samskih, o parih, ki ne morejo imeti otrok, jih nočejo ali jih zanemarjajo. Nekateri so doživeli svojo ljubezen, nekaterim je morebiti ušla ali umrla. Zgodbe preigravajo odtujenost ljudi, ki nikakor ne morejo doseči svoje izpopolnjenosti in bistva. Zato se na nek način nenehno počutijo osamljene. Uvodna zgodba, po kateri je knjiga dobila naslov, se začne: »Florin oče ne nosi copat. Že zven te besede mu je oduren. Doma se premika v posebnih čevljih s tankim usnjenim podplatom in vezalkami.«

Situacijska zgradba zgodb je zanimiva. Sledimo Flori in Primožu, Rajku in Magdi, Adeli, možu in ženi, starcu in spremljevalki, mlademu zakonskemu paru, profesorju dendrologije in ženi Karli, ločencu, pa spet profesorju, mlajšemu paru, kmečkemu preprostežu, mlademu paru v vojni, obupanem vdovcu, voljnim delavcem na gradbišču, sinu, ki je bil zanemarjen, umoru žalostne gospe, in nazadnje, neuspehu ekološke zgodbe na podeželju.

Agata Tomažič zajema snov za pisanje iz resničnosti. Vse situacije se zdijo realne, vsekakor pa se umikajo bralcu. Pisateljica opisuje prostore, čase in trenutke, ki niso določljivi v prostoru in času, in v tej veristični tehniki, ki jo ubira, bralcu daje na razpolago vprašanje, da razporedi prav to: je dosegel prostor in čas?

Sedemnajst kratkih zgodb je vzetih iz življenja ljudi iz mest in vasi, ljudi, ki so osamljeni, ki iščejo, tistih, ki ne bodo nikoli našli, onih, ki jim je življenje dalo težko breme.

»Ven!« vzroji Florin oče. »Ven!« se zadere še enkrat. »Ven iz našega stanovanja!« S temi besedami se konča prva kratka zgodba, nosilno ime knjige. Hči in oče in mati postanejo zavezniki. Družina Medved. Mlad nadebuden fant si je obliznil nož v neprimernem času in kraju.

Malce kovinski okus v ustih dajejo tudi kratke zgodbe Agate Tomažič. Je to samo zdrs noža po življenjih, so odprta usta, ki ne zmorejo več ali večjih besed, ali pa je to jagodna marmelada na maslenem kruhu?


06.06.2022

Jure Jakob: Učitelj gluhih, učenec nemih

Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Nataša Skušek: Pasja sreča

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko


06.06.2022

Janko Messner - Solidarnost ob meji

Avtor recenzije: Milan Vogel Bralec: Jure Franko


06.06.2022

Vse povsod naenkrat

Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri


04.06.2022

Lutkovno gledališče Ljubljana: Slišati morje

Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.


30.05.2022

Goran Vojnović: Zbiralec strahov

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Ana Svetel: Marmor

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih


30.05.2022

Leon Marc: Katedrale, male in velike

Avtor recenzije: Robert Šabec Bralec: Aleksander Golja


30.05.2022

Victor Hugo: Triindevetdeset

Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja


31.05.2022

Margaret Atwood: Penelopiada

SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj


30.05.2022

Margaret Atwood : Penelopiada

Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.


28.05.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Arthur Schnitzler: Samotna pot

Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani


27.05.2022

Top Gun: Maverick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Antigona – Kako si upamo!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.05.2022

Kabaret Kaspar

Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.


23.05.2022

Jan Wagner: Avtoportret z rojem čebel

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bralka: Maja Moll


23.05.2022

Irena Štaudohar: Fižolozofija

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Burhan Sönmez: Istanbul, Istanbul .

Avtorica recenzije: Miša Gams Bralca: Maja Moll in Jure Franko


23.05.2022

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bralec: Jure Franko


20.05.2022

Gaja Pöschl: Futura

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 38 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov