Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Film je izjemno natančen portret sociopata"
V sobotnem terminu Sedmi pečat na Televiziji Slovenija si lahko ta teden ogledate odlični triler Nočni ptič. V njem Jake Gyllenhall igra nočnega kronika, ki na ulicah Los Angelesa v času, ko večina ljudi spi, išče nesreče, požare in umore, iz katerih bi lahko ustvaril zanimive reportaže, saj mu te prinesejo zaslužek. Pri tem pa začne prestopati mejo opazovalca.
Lou Bloom je velemestni avtsajder, ki išče službo in hkrati nima pomislekov pred tatvinami. Na enem od svojih nočnih pohodov naleti na hudo prometno nesrečo in amaterske filmarje ob njej, ki krvave posnetke takoj prodajo najboljšemu ponudniku med lokalnimi televizijskimi postajami. Kot plenilec, ki je zavohal svojo žrtev, Lou nabavi vso potrebno opremo in začne križariti po nočnem Los Angelesu v iskanju najboljših posnetkov nesreč, požarov in prizorišč zločinov. Pri tem naleti na podporo in zavezništvo v starajoči se televizijski producentki Nini Romini, ki je v strahu pred izgubo službe podobno na lovu za gledanostjo svojih oddaj.
Nočni ptič je celovečerni režijski prvenec izkušenega scenarista Dana Gilroyja, brata režiserja Tonyja Gilroyja, znanega po nizu filmov o Bourneu. Film je nenavaden žanrski hibrid med psihološko dramo, kriminalko, jedko satiro, medijsko kritiko in črno komedijo, pri čemer uspe avtorju vse sestavne dele sijajno uravnotežiti, da noben od elementov ne izstopa.
Nočni ptič je tudi izjemno natančen portret sociopata. Lou Bloom ima nagon mrhovinarja pri zasledovanju plena, je brez moralnih pomislekov ter neverjetno inteligenten in sposoben hitrega učenja. Hkrati pa se s soljudmi pogovarja samo v naučenih frazah, največkrat povzetih po kapitalističnih priročnikih o hitrem uspehu. Dan Gilroy je celovečerec ne brez ironije opisal, da gre pri vsem skupaj za zgodbo o uspehu.
Za ta uspeh je v ključni meri zaslužen Jake Gyllenhaal v glavni vlogi, ki je ves čas v prvem planu. Na njem je nekaj živalskega, za prazno fasado shujšanega obraza se skriva lakota hijene. Nočni ptič je tudi izvrstna ilustracija načel kvantne fizike: opazovanje vpliva na rezultat. Lou Bloom postane sčasoma soudeleženec prizorov, ki jih išče, in televizijska vsebina, ki dviguje gledanost, spodbuja še več podobne vsebine. Pri vsem skupaj ni nobenega dvoma, naj bo Nina Romina še tako fina, je na koncu koncev njegova partnerka v zločinu.
Film Nočni ptič je ob nastanku sicer zbudil nekaj pozornosti, in po vseh merilih bi ga lahko imeli za uspešnega, vendar se ni prebil v glavni tok in tudi pri večini nagrad je ostal spregledan. A menim, da gre za enega boljših filmov tega desetletja. Ko sem ga gledal v času premiere pred sedmimi leti, se mi je zdel izrazito mračen; cinična, hladna in nihilistična vizija distopične prihodnosti. Ob ponovnem ogledu pred kratkim se mi je zdel zabaven, luciden in duhovit in me je iskreno nasmejal. To skrajno negotovo prihodnost, v kateri smo vsi v strahu za svojo službo in za ohranjanje lastne tržne vrednosti, danes globalno živimo vsi.
Nočni ptič je enako svež, živ in sodoben kot ob svojem nastanku, le da smo bili v tem kratkem vmesnem času deležni silovitih sprememb družbene in medijske krajine, ki se je zreducirala na kratke senzacionalistične dražljaje. Prostora, časa in priložnosti za pomisleke in refleksijo ni več, oziroma je to nekaj povsem obrobnega.
"Film je izjemno natančen portret sociopata"
V sobotnem terminu Sedmi pečat na Televiziji Slovenija si lahko ta teden ogledate odlični triler Nočni ptič. V njem Jake Gyllenhall igra nočnega kronika, ki na ulicah Los Angelesa v času, ko večina ljudi spi, išče nesreče, požare in umore, iz katerih bi lahko ustvaril zanimive reportaže, saj mu te prinesejo zaslužek. Pri tem pa začne prestopati mejo opazovalca.
Lou Bloom je velemestni avtsajder, ki išče službo in hkrati nima pomislekov pred tatvinami. Na enem od svojih nočnih pohodov naleti na hudo prometno nesrečo in amaterske filmarje ob njej, ki krvave posnetke takoj prodajo najboljšemu ponudniku med lokalnimi televizijskimi postajami. Kot plenilec, ki je zavohal svojo žrtev, Lou nabavi vso potrebno opremo in začne križariti po nočnem Los Angelesu v iskanju najboljših posnetkov nesreč, požarov in prizorišč zločinov. Pri tem naleti na podporo in zavezništvo v starajoči se televizijski producentki Nini Romini, ki je v strahu pred izgubo službe podobno na lovu za gledanostjo svojih oddaj.
Nočni ptič je celovečerni režijski prvenec izkušenega scenarista Dana Gilroyja, brata režiserja Tonyja Gilroyja, znanega po nizu filmov o Bourneu. Film je nenavaden žanrski hibrid med psihološko dramo, kriminalko, jedko satiro, medijsko kritiko in črno komedijo, pri čemer uspe avtorju vse sestavne dele sijajno uravnotežiti, da noben od elementov ne izstopa.
Nočni ptič je tudi izjemno natančen portret sociopata. Lou Bloom ima nagon mrhovinarja pri zasledovanju plena, je brez moralnih pomislekov ter neverjetno inteligenten in sposoben hitrega učenja. Hkrati pa se s soljudmi pogovarja samo v naučenih frazah, največkrat povzetih po kapitalističnih priročnikih o hitrem uspehu. Dan Gilroy je celovečerec ne brez ironije opisal, da gre pri vsem skupaj za zgodbo o uspehu.
Za ta uspeh je v ključni meri zaslužen Jake Gyllenhaal v glavni vlogi, ki je ves čas v prvem planu. Na njem je nekaj živalskega, za prazno fasado shujšanega obraza se skriva lakota hijene. Nočni ptič je tudi izvrstna ilustracija načel kvantne fizike: opazovanje vpliva na rezultat. Lou Bloom postane sčasoma soudeleženec prizorov, ki jih išče, in televizijska vsebina, ki dviguje gledanost, spodbuja še več podobne vsebine. Pri vsem skupaj ni nobenega dvoma, naj bo Nina Romina še tako fina, je na koncu koncev njegova partnerka v zločinu.
Film Nočni ptič je ob nastanku sicer zbudil nekaj pozornosti, in po vseh merilih bi ga lahko imeli za uspešnega, vendar se ni prebil v glavni tok in tudi pri večini nagrad je ostal spregledan. A menim, da gre za enega boljših filmov tega desetletja. Ko sem ga gledal v času premiere pred sedmimi leti, se mi je zdel izrazito mračen; cinična, hladna in nihilistična vizija distopične prihodnosti. Ob ponovnem ogledu pred kratkim se mi je zdel zabaven, luciden in duhovit in me je iskreno nasmejal. To skrajno negotovo prihodnost, v kateri smo vsi v strahu za svojo službo in za ohranjanje lastne tržne vrednosti, danes globalno živimo vsi.
Nočni ptič je enako svež, živ in sodoben kot ob svojem nastanku, le da smo bili v tem kratkem vmesnem času deležni silovitih sprememb družbene in medijske krajine, ki se je zreducirala na kratke senzacionalistične dražljaje. Prostora, časa in priložnosti za pomisleke in refleksijo ni več, oziroma je to nekaj povsem obrobnega.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Neveljaven email naslov