Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Tom Hanks in mlada nemška igralka Helena Zengel sta odigrala glavni vlogi v novem filmu Paula Greengrassa Novice sveta, ki si ga lahko ogledate na Netflixu
Ameriška kinematografija je v zadnjem času ponudila več odmevnih filmov, ki so tematizirali vrnitev k izvoru ameriške nacionalne biti. Celovečerci kot Prva krava, Dežela nomadov in Minari, ki so vsi nastali v zadnjih dveh letih, so se vračali h kolektivnim koreninam, da bi opisali izhodiščni duh ameriške nacije ter s tem znova raziskali, kaj pomeni biti Američan oziroma Američanka. S tem so se ti filmi postavili kot nekakšen optimistični protipol ideološki razdvojenosti, ki je državo zaznamovala v sklepnem obdobju predsedovanja Donalda Trumpa.
Film britanskega režiserja Paula Greengrassa Novice sveta lahko brez težav priključimo tej tematski liniji. Pripoved spremlja Jeffersona Kidda, veterana ameriške državljanske vojne (igra ga Tom Hanks), ki v obdobju rekonstrukcije potuje iz kraja v kraj ter ljudem iz časopisov prebira aktualne novice iz ZDA in sveta. Njegovo delo je sila odgovorno: zaradi nepismenosti in odsotnosti drugih virov informacij je javno branje novic neke vrste kolektivna hipnoza, pri kateri je meja med razsvetljenjem in zavajanjem sila tanka. Analogije z današnjim časom so takoj očitne: kapitan Kidd naleti na skupnosti, kjer si ljudje dobesedno zatiskajo oči in ušesa pred novicami, ker bi lahko imele nepredvidljive učinke na okolje, ki je v informacijskem smislu odrezano od sveta. Ko možakar na poti naleti na osirotelo deklico Johanno (igra jo mlada zvezdnica filma Razbijalka sistema Helena Zengel), se skupaj odpravita v iskanje svojega prostora v vzhajajoči ameriški družbi.
Film Novice sveta predstavlja zanimiv korak v filmografiji Paula Greengrassa, ki mu je začelo nekoliko zmanjkovati ustvarjalne sape po uspehu vplivnih filmov Krvava nedelja, United 93 in franšize o Jasonu Bournu. V tokratnem filmu smo v nekaterih akcijskih prizorih še vedno deležni njegovega značilnega realističnega sloga s tresočo ročno kamero, sicer pa gre večinoma za zelo konvencionalno posneto pripoved. Film, posnet po predlogi romana Paulette Jiles, ima zaradi podobnosti med tandemoma protagonistov marsikaj skupnega z večkrat adaptirano ameriško klasiko Pravi pogum Charlesa Portisa.
Kot za slednjo tudi za Novice sveta velja, da se po svoji podobi morda res umešča med vesterne, a zaradi svojega humanizma in didaktične note celo nekoliko bolje deluje kot mladinski film.
Trnove preizkušnje možakarja in deklice skozi ta žanrski okvir uprizarjajo večno ameriško parabolo, ki nam znova dopoveduje, da nacionalna ideologija ZDA ne uteleša bojev med rasami, kulturami in verami, temveč iskanje skupnega zavetja onkraj družbenih razmejitev. Filmu Novice sveta sicer ne uspe poseči tako visoko kot Greengrassovim najbolj prebojnim celovečercem, kot film za najširše občinstvo pa povsem solidno izpolni svoje ambicije. To, da ameriškemu občinstvu ob tem poda še nekaj besed vzpodbude v trenutnem težavnem obdobju tamkajšnje politične stvarnosti, je zgolj dodaten plus.
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Leta 2011 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Andreja Inkreta z naslovom In stoletje bo zardelo ter podnaslovom Kocbek, življenje in delo. Gre za izčrpno monografijo na več kot šest sto straneh o življenju, delu, misli in literaturi Edvarda Kocbeka, pesnika, pisatelja, prevajalca, politika, enega največjih književnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja; pokončne, vendar tragične politične figure, ker ga je komunistična partija izrabila in izigrala. Del Kocbekove usode je režiser Matjaž Berger na osnovi Inkretove knjige spremenil v gledališko predstavo, maja postavljeno v grajskem atriju galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v petek in soboto pa v ljubljanske Križanke kot del festivala. Prvo ljubljansko premiero, nastalo v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane in Galerijo Božidar Jakac, si je ogledala Tadeja Krečič: Andrej Inkret: IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana, in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedila: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Glasba: Duo Silence Koreografija: Gregor Luštek Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Oblikovanje videa: Iztok H. Šuc, Gašper Vovk, Gašper Brezovar Kostumografija: Peter Movrin, Metod Črešnar Lektura: Živa Čebulj Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Igrajo: Borut Doljšak Peter Harl Anuša Kodelja / alternacija: Barbara Ribnikar Matija Rupel Mario Dragojević Vitorija Zdovc Timotej Novaković Gregor Podričnik Lovro Zafred Gregor Čušin Pavle Ravnohrib Janez Hočevar Gal Žižek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov