Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Paolo Giordano: Raztrgajmo nebo

01.03.2021

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Eva Longyka Marušič.

Prevedla Anita Jadrič; Ljubljana : Mladinska knjiga, 2020

Doktor fizike Paolo Giordano je v polje literature vstopil leta 2008 z romanom Samotnost praštevil in se z njim povzpel med najuspešnejša sodobna italijanska književna imena. Zaupanje svojega bralskega kroga je nato upravičil še z romanom Človeško telo in poznejšimi deli, četudi z nobenim ni presegel uspeha prvenca. Zadnje literarno delo, če ne štejemo lanskega aktualnega eseja V času epidemije, je izdal leta 2018 in naslovil Raztrgajmo nebo. »Naša naloga je napad na nebo!« in »Nebo moramo raztrgati!« sta pomenljiva stavka enega od glavnih protagonistov romana Berna, potem ko se navduši nad anarhističnim berilom. A pojdimo po vrsti.

Glavni zaplet je srečanje najstnice Terese s tremi fanti – Bernom, Nicolo in Tommasom. Teresa, ki vsako poletje iz meglenega italijanskega severa pripotuje v babičino vilo v sončni Apuliji, se spoprijatelji s tremi vrstniki, babičinimi sosedi z ekološke kmetije. Fantje živijo v globoki povezanosti z vero, metafizičnim in naravo, izolirano od drugih ljudi. V tem duhu jih vzgajata vodja nekakšne družinske sekte Cesare in njegova žena Floriana. Nicola je njun sin, Bern nečak, Tommasa pa posvojita iz sirotišnice. Tereso privlači njihov nenavadni življenjski ritem, tako drugačen od njenega, posebej pa jo začne privlačiti izjemno bistri Bern, fant s temnimi očmi, zaradi katerega nestrpno čaka vsako poletje. Njegov pogum in uporniška drža, ki določita njegovo prihodnjo usodo, se izkristalizirata že ob enem prvih srečanj Terese in njenega očeta s fanti. Bern je tisti, ki brez dlake na jeziku pove Teresinemu očetu, da je pretirano nasilno odreagiral na nočno kopanje fantov v bazenu ob vili.

S subtilnim vpogledom v odraščanje je Giordano navdušil bralce že v romanu Samotnost praštevil in podobno je tudi tokrat. Prebujajoče se telesne strasti, vpliv družinskih razmerij na oblikovanje značaja, tekmovanje za pozornost, pripoznanje in ljubezen, ki sta še posebej izražena pri posvojencih Bernu in Tommasu, ter hkrati preizkušanje meja avtoritet slika zelo avtentično. S pozornostjo gradi psihologijo vsakega lika ter njihove stike in odboje. Zgodbo sestavlja iz zanj značilnega preprostega in priljudnega sloga, ki verjetno pripomore k Giordanovemu širokemu bralskemu krogu. V romanu se sicer mešata dve perspektivi – Teresini spomini, podani v prvi osebi, in Tommasov retrospektivni tok spominov, uokvirjen v pogovor s Tereso. Tommaso dopolnjuje Teresino pripoved z informacijami, ki so njej ostale neznane. Četudi fabulo torej odkrivamo prek dveh zornih kotov – Teresinega in Tommasovega – ju Giordano ne personalizira preveč, pogosto zdi se, kot da je na delu vsevedni pripovedovalec.

Teresa je zaradi ustroja romana navzoča praktično na vseh straneh, vendar se zdi vplivnejši lik njena ljubezen Bern, samohodec, ki silno zaznamuje ljudi v svoji okolici, tudi Tereso, ki prekine študij v Torinu in se ustali v Spezialu. Bern je izredno strasten, skrajen in trmast v svojih odločitvah. Giordano je njegovo moč v nekem intervjuju primerjal s črno luknjo, ki privlači in uniči, zato tudi naslov romana v italijanščini Divorare il cielo, kar bi lahko prevedli tudi kot požreti nebo. Bern prvi izstopi iz Cesarovega utopičnega sistema, navidezno zavrne boga ter po Cesarovem odhodu strastno sodeluje pri vzpostavitvi ekološke samozadostne komune. S Tommasom, Tereso in prijatelji okoljevarstveniki vodijo kmetijo, ob večerih pa izvajajo gverilske pohode in rešujejo klavniške živali. Ko se skupnost skrha, sta edina, ki vztrajata, Bern in Teresa. Pozneje se poročita, a njun zakon izzveni zaradi Bernove pretirane želje po otroku, ki ga ne moreta dobiti.

Poleg tega da je Giordano mojster ubesedovanja, je tudi doktor fizike, kar se pozna v vpeljavah naravoslovja v njegova dela. Kar precej strani v romanu je namenjenih recimo samooskrbnemu vodenju kmetije, pozneje pa mučnim metodam za zanositev. Ob prvi temi Bern in Teresa nasprotujeta znanstvenemu pristopu k spopadanju z epidemijo bolezni oljk in sta na strani alternativnih, naravnejših pristopov, v drugem primeru pa Bern slepo skuša izrabiti vse možnosti, ki mu jih ponuja medicinska znanost.

Teresi ne uspe zanositi in se razideta, Bern postane še bolj militanten okoljevarstvenik, še bolj zavzeto se bojuje proti posekom oljk, ki v Apuliji umirajo zaradi invazivne bakterije. Zdi se, da življenja ne more zajemati z majhno žlico, zato mu drugi le stežka sledijo. Bern je tisti, ki najbolj zavzeto skuša strgati nebo, bodisi Cesarejevo ali božje, nebo avtoritet, metafizičnega, družbenega sistema ali zakona.

V Giordanovem romanu, tako kot v resničnem življenju, nič ni večno, vse vsebuje možnost svojega negativa. Ljubezen in zvestoba poznata skušnjavo prevare, izpolnjevanje utopije rodi nasilje, močna prijateljska vez pozna merjenje moči in izdajo. Romaneskni svet in liki v njem niso črno-beli, Giordano jih kaže v svoji kompleksnosti in nedokončnosti, in tega nihče, ki seže po njegovem delu, ne more prezreti. Je pa res, da vsem bralskim sladokuscem v detajle izdelani junaki in njihove interakcije ne zadostujejo. Tistih, ki raje segajo po zahtevnejši, morda inovativnejši slogovni in strukturni izpeljavi, Giordano najverjetneje ne bo popolnoma prepričal.


Ocene

1949 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Paolo Giordano: Raztrgajmo nebo

01.03.2021

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Eva Longyka Marušič.

Prevedla Anita Jadrič; Ljubljana : Mladinska knjiga, 2020

Doktor fizike Paolo Giordano je v polje literature vstopil leta 2008 z romanom Samotnost praštevil in se z njim povzpel med najuspešnejša sodobna italijanska književna imena. Zaupanje svojega bralskega kroga je nato upravičil še z romanom Človeško telo in poznejšimi deli, četudi z nobenim ni presegel uspeha prvenca. Zadnje literarno delo, če ne štejemo lanskega aktualnega eseja V času epidemije, je izdal leta 2018 in naslovil Raztrgajmo nebo. »Naša naloga je napad na nebo!« in »Nebo moramo raztrgati!« sta pomenljiva stavka enega od glavnih protagonistov romana Berna, potem ko se navduši nad anarhističnim berilom. A pojdimo po vrsti.

Glavni zaplet je srečanje najstnice Terese s tremi fanti – Bernom, Nicolo in Tommasom. Teresa, ki vsako poletje iz meglenega italijanskega severa pripotuje v babičino vilo v sončni Apuliji, se spoprijatelji s tremi vrstniki, babičinimi sosedi z ekološke kmetije. Fantje živijo v globoki povezanosti z vero, metafizičnim in naravo, izolirano od drugih ljudi. V tem duhu jih vzgajata vodja nekakšne družinske sekte Cesare in njegova žena Floriana. Nicola je njun sin, Bern nečak, Tommasa pa posvojita iz sirotišnice. Tereso privlači njihov nenavadni življenjski ritem, tako drugačen od njenega, posebej pa jo začne privlačiti izjemno bistri Bern, fant s temnimi očmi, zaradi katerega nestrpno čaka vsako poletje. Njegov pogum in uporniška drža, ki določita njegovo prihodnjo usodo, se izkristalizirata že ob enem prvih srečanj Terese in njenega očeta s fanti. Bern je tisti, ki brez dlake na jeziku pove Teresinemu očetu, da je pretirano nasilno odreagiral na nočno kopanje fantov v bazenu ob vili.

S subtilnim vpogledom v odraščanje je Giordano navdušil bralce že v romanu Samotnost praštevil in podobno je tudi tokrat. Prebujajoče se telesne strasti, vpliv družinskih razmerij na oblikovanje značaja, tekmovanje za pozornost, pripoznanje in ljubezen, ki sta še posebej izražena pri posvojencih Bernu in Tommasu, ter hkrati preizkušanje meja avtoritet slika zelo avtentično. S pozornostjo gradi psihologijo vsakega lika ter njihove stike in odboje. Zgodbo sestavlja iz zanj značilnega preprostega in priljudnega sloga, ki verjetno pripomore k Giordanovemu širokemu bralskemu krogu. V romanu se sicer mešata dve perspektivi – Teresini spomini, podani v prvi osebi, in Tommasov retrospektivni tok spominov, uokvirjen v pogovor s Tereso. Tommaso dopolnjuje Teresino pripoved z informacijami, ki so njej ostale neznane. Četudi fabulo torej odkrivamo prek dveh zornih kotov – Teresinega in Tommasovega – ju Giordano ne personalizira preveč, pogosto zdi se, kot da je na delu vsevedni pripovedovalec.

Teresa je zaradi ustroja romana navzoča praktično na vseh straneh, vendar se zdi vplivnejši lik njena ljubezen Bern, samohodec, ki silno zaznamuje ljudi v svoji okolici, tudi Tereso, ki prekine študij v Torinu in se ustali v Spezialu. Bern je izredno strasten, skrajen in trmast v svojih odločitvah. Giordano je njegovo moč v nekem intervjuju primerjal s črno luknjo, ki privlači in uniči, zato tudi naslov romana v italijanščini Divorare il cielo, kar bi lahko prevedli tudi kot požreti nebo. Bern prvi izstopi iz Cesarovega utopičnega sistema, navidezno zavrne boga ter po Cesarovem odhodu strastno sodeluje pri vzpostavitvi ekološke samozadostne komune. S Tommasom, Tereso in prijatelji okoljevarstveniki vodijo kmetijo, ob večerih pa izvajajo gverilske pohode in rešujejo klavniške živali. Ko se skupnost skrha, sta edina, ki vztrajata, Bern in Teresa. Pozneje se poročita, a njun zakon izzveni zaradi Bernove pretirane želje po otroku, ki ga ne moreta dobiti.

Poleg tega da je Giordano mojster ubesedovanja, je tudi doktor fizike, kar se pozna v vpeljavah naravoslovja v njegova dela. Kar precej strani v romanu je namenjenih recimo samooskrbnemu vodenju kmetije, pozneje pa mučnim metodam za zanositev. Ob prvi temi Bern in Teresa nasprotujeta znanstvenemu pristopu k spopadanju z epidemijo bolezni oljk in sta na strani alternativnih, naravnejših pristopov, v drugem primeru pa Bern slepo skuša izrabiti vse možnosti, ki mu jih ponuja medicinska znanost.

Teresi ne uspe zanositi in se razideta, Bern postane še bolj militanten okoljevarstvenik, še bolj zavzeto se bojuje proti posekom oljk, ki v Apuliji umirajo zaradi invazivne bakterije. Zdi se, da življenja ne more zajemati z majhno žlico, zato mu drugi le stežka sledijo. Bern je tisti, ki najbolj zavzeto skuša strgati nebo, bodisi Cesarejevo ali božje, nebo avtoritet, metafizičnega, družbenega sistema ali zakona.

V Giordanovem romanu, tako kot v resničnem življenju, nič ni večno, vse vsebuje možnost svojega negativa. Ljubezen in zvestoba poznata skušnjavo prevare, izpolnjevanje utopije rodi nasilje, močna prijateljska vez pozna merjenje moči in izdajo. Romaneskni svet in liki v njem niso črno-beli, Giordano jih kaže v svoji kompleksnosti in nedokončnosti, in tega nihče, ki seže po njegovem delu, ne more prezreti. Je pa res, da vsem bralskim sladokuscem v detajle izdelani junaki in njihove interakcije ne zadostujejo. Tistih, ki raje segajo po zahtevnejši, morda inovativnejši slogovni in strukturni izpeljavi, Giordano najverjetneje ne bo popolnoma prepričal.


15.11.2021

Esad Babačić; Včasih

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bereta: Lidija Hartman in Bernard Stramič


15.11.2021

Goran Marković: Beograjski trio

Avtor recenzije: Simon Popek Bere: Aleksander Golja


15.11.2021

Nina Dragičević: To telo, pokončno

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere: Eva Longyka Marušič


15.11.2021

Irena Svetek: Rdeča kapica

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere: Lidija Hartman


14.11.2021

Heiner Müller: Cement

Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan


12.11.2021

Strune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.11.2021

Bolhe

Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021


11.11.2021

Kozlovska sodba v Višnji gori

V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje


09.11.2021

Robert Menasse: Prestolnica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Fjodor M. Dostojevski: Peterburški letopis, Bele noči

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Franjo Frančič: Piši, ti samo piši …!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Večni

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Fabian ali Ko gre vse k vragu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.11.2021

Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari

Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:


05.11.2021

Premiera v MGL - Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage

Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10


04.11.2021

Herman Menville: Moby Dick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.11.2021

Milan Dekleva: Pet za kvartet

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere Ivan Lotrič.


01.11.2021

Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Lidija Hartman


01.11.2021

Marjan Pungartnik: Oglej, čas, pozabljenje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.


29.10.2021

Delo na zahtevo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


Stran 46 od 98
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov